Ministrstvo za okolje (MOP) s predlogom ZVO-2 zmanjšuje transparentnost na področju varstva okolja. IP opozarja, da že zaradi nedavnih okoljskih nesreč (primer požara v podjetju Kemis) ne bi smelo priti do takšnih zakonskih sprememb
Informacijski pooblaščenec (IP) se je iz javno dostopnih virov seznanil z osnutkom predloga novega Zakona o varstvu okolja (dalje predlog ZVO-2). Ugotavlja, da se z njim zmanjšuje obseg okoljskih podatkov, ki bodo absolutno javno dostopni.
Gre za predlog istih sprememb, ki jim je IP nasprotoval že ob zadnji noveli veljavnega ZVO-1, oktobra 2015. Osnutek tretjega odstavka 284. člena predloga ZVO-2 namreč določa, da se črta besedilo »nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena«, s čimer se dejansko zožuje krog okoljskih informacij, ki so vedno javno dostopne. V skladu s predlogom ZVO-2, bi bile absolutno javno dostopne le še informacije o emisijah v okolje in odpadkih, ne pa več tudi informacije o nevarnih snoveh v obratu in podatki iz varnostnega poročila. IP je MOP v pripombah opozoril, da navedena sprememba ni v skladu z duhom Aarhuške konvencije, ki v 2. členu, točki 3, okoljske informacije definira precej širše, kot le podatke o emisijah v okolje in odpadkih. Med drugim kot okoljske informacije določa tudi informacije »o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju«. Ne glede na to, da tudi Aarhuška konvencija določa izjeme od prosto dostopnih informacij, pa iz 5. točke 3. člena konvencije izhaja, da konvencija ne vpliva na pravico pogodbenice, da ohrani ali uvede ukrepe, ki zagotavljajo širši dostop do informacij, večjo udeležbo javnosti pri odločanju in širši dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kot to zahteva konvencija.
Ob tem IP poudarja, da je predlagana rešitev v luči nedavnih okoljskih nesreč (npr. požar v podjetju Kemis na Vrhniki) nesprejemljiva tudi z vidika javnega interesa, saj bi nova ureditev posameznikom odvzela pravico do seznanitve s tem, katere nevarne snovi so shranjene v posameznih obratih. To pomeni, da posamezniki ne bi več mogli delovati preventivno, s tovrstnimi informacijami bi se lahko seznanili šele v primeru dejanske okoljske nesreče, ko bi torej emisije dejansko nastale.
Ker gre pri dostopu do okoljskih informacij za informacije, ki so v širšem javnem interesu, IP resorno ministrstvo poziva, naj njegove pripombe upošteva ter naj ohrani že doseženo stopnjo transparentnosti na tem področju, ki je izjemnega pomena za življenje in zdravje ljudi. S pripombami IP na predlog ZVO-2 se lahko seznanite tukaj.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka
