Obveščevalno varnostne službe lahko opredelimo kot »dejavnosti in organizacije, ki za potrebe države, posebej njenega političnega in vojaškega vodstva, z namenom uresničitve političnih ciljev in zunanjepolitičnih interesov države, zbirajo in analizirajo podatke o možnostih, namenih in dejavnostih tujih sil in drugih obveščevalno in varnostno zanimivih subjektih ter ščitijo pred njihovimi obveščevalnimi in drugimi dejavnostmi, razen odkrito oboroženo agresijo, ki lahko ogrozi nacionalno varnost.« (Črnčec, 2004: 59) Organizirane so kot organizacijska enota ministrstva (ZObr-UPB1, 2004). Obveščevalno varnostna službe ministrstva opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge na obrambnem področju (ZObr-UPB1, 2004).
Podatki in informacije zbrane pri opravljanju obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog, so podlaga za analitične in operativne ocene in drugih obrambnih priprav ter za načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja ministra, načelnika generalštaba, predsednika vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika vlade tudi druge organe. V primeru, ko obveščevalno varnostna služba odkrije kaznivo dejanje, storjeno izven ministrstva ali Slovenske vojske, mora o tem takoj obvestiti policijo in ji zadevo predati v nadaljnji postopek (ZObr-UPB1, 2004).
Obveščevalno varnostna služba ministrstva pri opravljanju svojih nalog sodeluje z ministrstvom pristojnim za notranje zadeve, policijo in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in z njimi izmenjuje obveščevalne informacije. Obveščevalno varnostna služba ministrstva lahko izmenjuje obveščevalne informacije s tujimi vojaškimi obveščevalnimi in varnostnimi službami po predhodnem soglasju ministra (ZObr-UPB1, 2004).
Pravila za izvajanje nalog obveščevalno varnostne službe določi minister po predhodnem soglasju vlade (ZObr-UPB1, 2004).
Pooblastila obveščevalno-varnostnih služb
Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva imajo pooblastila, kot jih zakon določa za delavce Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Pooblaščeni delavci zbirajo obveščevalne podatke s tajnim sodelovanjem, s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov pod pogoji in na način, predpisan za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Delavci, ki opravljajo varnostne naloge in ki jih določi minister, imajo v skladu z Zakonom o obrambi (2004) pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v ministrstvu in Slovenski vojski pooblastila, kot jih zakon določa za policijo. Pri tem, lahko pri opravljanju nalog uporabijo s predpisi dovoljene posebne ukrepe po postopku, pod pogoji ter v obsegu, kot je to z zakonom določeno za policijo (ZObr-UPB1, 2004).
Delavec je dolžan vsaka tri leta opraviti preizkus usposobljenosti, ki ga predpiše minister. V primeru, ko delavec preizkusa ne opravi uspešno, izgubi vsa pooblastila za delo v obveščevalno varnostni službi ministrstva in se prerazporedi na delo, ki ustreza njegovi izobrazbi oziroma na drugo dolžnost (ZObr-UPB1, 2004).
Pooblaščeni delavci, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge, se morajo pri izvrševanju nalog izkazati s službeno izkaznico. Delavci obveščevalno varnostne službe, ki so razporejeni v vojno organizacijo službe, lahko pooblastila, določena z Zakonom o obrambi (2004), uporabljajo le, kadar so vpoklicani in kadar opravljajo službo. Delavci se v zvezi z delom v službi v postopkih pred sodišči in upravnimi organi lahko izkazujejo s službeno izkaznico. Pri opravljanju dela imajo prav tako pravico nositi službeno orožje (ZObr-UPB1, 2004).
Obveščevalno varnostna služba ministrstva vodi zbirke osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog, pa tudi druge evidence in zbirke podatkov pod pogoji ter na način in v obsegu, kot je predpisan za policijo in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (ZObr-UPB1, 2004).
Foto: Pixabay
Sova
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je osrednja civilna obveščevalno-varnostna služba. Je samostojna vladna služba, ki opravlja svoje naloge na podlagi zakona in v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, sprejetega v državnem zboru. Ena od njenih temeljnih nalog je delovanje pri zaščiti nacionalnih interesov na varnostnem, političnem in gospodarskem področju oziroma zagotavljanje nacionalne varnosti (Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, n. d.). Agencija med osnovne naloge šteje pridobivanje podatkov, vrednotenje podatkov in posredovanje informacij iz tujine ali v povezavi s tujino (Delovno področje, n. d.).
Agencija opravlja svoje delo pod nadzorom zakonodajne, sodne in izvršilne veje oblasti ter javnosti, vzpostavljene pa ima tudi notranje nadzorne mehanizme, kar je značilnost sodobno urejenih varnostno-obveščevalnih služb v demokratičnih državah. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija prispeva k uresničevanju strateških nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije z obveščevalnim, protiobveščevalnim in varnostnim delovanjem v zakonskih okvirjih, ki jih določa Zakon o Sovi (Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, n. d.).
Na obveščevalnem področju gre za pridobivanje podatkov iz tujine, pomembnih za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države. Zaradi boljše učinkovitosti se obveščevalna dejavnost prepleta s protiobveščevalno dejavnostjo in obratno, tudi na področju pridobivanja podatkov o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi z njo ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev (Delovno področje, n. d.).
Varnostna dejavnost agencije poteka v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi in službami, predvsem tistimi, katerih osnovna dejavnost je skrb za varnostne zadeve v državi. Sodelovanje je še zlasti pomembno pri varnostnem preverjanju in posredovanju podatkov, pomembnih za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev (Delovno področje, n. d.).
Viri
- Črnčec, D. (2004). Obveščevalno-varnostna dejavnost vs človekove pravice in temeljne svoboščine po 11. Septembru 2001. V B. Lobnikar (ur.), Dnevi varstvoslovja. Slovenski dnevi varstvoslovja (str. 1-7). Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede.
- Delovno področje. (n. d.). Pridobljeno iz Slovenska obveščevalno-varnostna agencija: http://www.sova.gov.si/si/delovno_podrocje/
- Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. (n. d.). Pridobljeno iz Slovenska obveščevalno-varnostna agencija: http://www.sova.gov.si/
- Zakon o obrambi. (2004). Uradni list RS, (103/04).
Avtorica: Petra Žiberna E: info@varensvet.si
