Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ste študentka magistrskega programa obramboslovje in varnostne študije. Ali nam zaupate od kje želja po obramboslovju in varnostnih študijah?
Ko sem med odraščanjem v osnovni šoli spoznavala različne poklice, sem imela krajša obdobja, v katerih sem si želela postati enkrat policistka, drugič forenzik, tretjič kriminalistka, itd. Navdih za to sem našla v kriminalnih serijah in knjigah, ki sem jih rada prebirala. V srednji šoli so te želje zamrle, ob razmišljanju in pregledovanju seznama dodiplomskih programov pa sem izbirala med prijavo na univerzitetni program varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in na univerzitetni program obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Odločila sem se za slednjega, saj me je bolj od varnosti znotraj države zanimal nacionalen, mednaroden in globalen vidik varnosti. Po končanem dodiplomskem študiju sem se želela še bolj podrobno spoznati z obrambno-varnostnimi vsebinami, zato sem se vpisala na magistrski program obramboslovje in varnostne študije.
Foto: osebni arhiv
Ob študiju opravljate tudi delo poslovne sekretarke pri strokovnem združenju Evro-atlantski svet Slovenije. Ali nam poveste več o združenju in kako poteka vaše delo?
Evro-atlantski Svet Slovenije (EASS) je bil leta 1993 ustanovljen kot strokovna nevladna organizacija. Njen predsednik je prof. dr. Iztok Prezelj, dekan na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. EASS si že ves čas s svojim delovanjem prizadeva ozaveščati in informirati slovensko javnost o tem, kako pomembno je aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah, katerih glavni namen je zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti. EASS želi prispevati k miru, varnosti in demokratični stabilnosti na evroatlantskem območju skozi izobraževanje, raziskovanje, objavljanje strokovnih publikacij in organizacijo dogodkov. Pri aktivnostih na področju varnosti, predvsem pri vprašanjih regionalne varnosti na Zahodnem Balkanu, sodeluje z Natom, EU, slovenskimi vladnimi institucijami in z drugimi partnerskimi organizacijami.
Delo poslovne sekretarke v večini obsega administrativno delo. Pod to spada vse od korespondence prek elektronskega naslova EASS, vodenje evidence članov, posodabljanja adreme z elektronskimi naslovi, kamor pošiljamo razna vabila na dogodke in sporočila o izdaji novih številk Evroatlantskega biltena, naročanja materiala za delovanje EASS, urejanja obračunov za študentsko delo in povračilo stroškov, vodenje zapisnika pri raznih sestankih, arhiviranja, priprave gradiva za različne namene, vodenja evidence finančnih prihodkov in odhodkov ter komuniciranje z računovodstvom, do organizacije in izvedbe raznih dogodkov v živo, prek spletne platforme Zoom ali v hibridni obliki. Poleg tega opravljam še vrsto drugih malenkosti, ki se pojavijo med letom in podpirajo delovanje EASS.
Foto: osebni arhiv
Znotraj združenja deluje tudi Mladinska sekcija, katere cilj je povečati spravo, varnost in stabilnost v Republiki Sloveniji in v širši regiji, na kakšen način želi Mladinska sekcija doseči te cilje?
Mladinska sekcija EASS želi te cilje doseči z vsakoletno izvedbo mladinskega seminarja Balkan SAYS – Security Architecture Youth Seminar. Balkan SAYS je zasnovan kot mednarodni seminar, ki omogoča ozaveščanje o varnosti in izmenjavo mnenj med študenti in mladimi strokovnjaki o evro-atlantskih tematikah, ki se nanašajo na Zahodni Balkan. Od svoje prve izvedbe leta 2012 seminar vsako leto raste in se razvija. Letos je potekal že 10. Balkan SAYS seminar, katerega se je udeležilo 23 mladih iz 11 držav. Strokovnjaki iz različnih držav so prvi dan govorili o Natovem novem strateškem konceptu ter vplivu novih in nastajajočih tehnologij za evropsko varnost v naslednjem desetletju. Drugi dan je bil obarvan s pogovori o napredku pri integraciji držav Zahodnega Balkana v evroatlantski prostor, ambivalentni vlogi (dez)informacij, tekmovanju velikih sil v Evropi in o prihodnji varnosti držav Zahodnega Balkana. Na zadnji dan seminarja pa so udeleženci poslušali predavanje o zamrznjenih konfliktih v Evropi.
Foto: osebni arhiv
Vaša strokovna zanimanja segajo na področje naprednih tehnologij, obveščevalne dejavnosti in kriznega menedžmenta, kje se vidite po zaključenem študiju, morda na katerem izmed omenjenih področij?
V tem obdobju, ko še študiram, se osredotočam predvsem na dokončanje magistrskega programa. Kaj me po končanem študiju (ali pa mogoče že med študijem) čaka, ne vem, si pa zagotovo želim delati v sistemu nacionalne varnosti. Omenjena področja mi predstavljajo zgolj smernice, kaj me znotraj stroke najbolj zanima in kje bi želela delati, če bi imela neomejene možnosti, sem pa vseeno odprta za delo na kakšnem drugem področju, ki ni nujno v povezavi s temi. Od začetka študija pa do zdaj se nisem preveč zanimala za politološke predmete, zato se raje usmerjam v stroko.
Na osrednjem dogodku 6. Dnevov nacionalne varnosti 2022, ki je potekal v Državnem svetu RS ste bili povezovalka dogodka. Ali so po vašem mnenju mladi in bodoči strokovnjaki dovolj ozaveščeni in poznajo, kako deluje sistem nacionalne varnosti?
V zimskem semestru drugega letnika programa obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je sistem nacionalne varnosti Republike Slovenije ena izmed prvih stvari, ki se jih študentje/-tke naučijo v okviru predmeta obrambni in varnostni sistem. Mislim, da je pri tem ključna izvedba predmeta: ta predmet se na fakulteti izvaja ne samo v predavalnici, ampak študentje/-tke dejansko obiskujejo različne institucije znotraj sistema nacionalne varnosti, kjer jih pričakajo strokovnjaki in jim svoje delo podrobno razložijo. Ne poznam programov na drugih podobnih fakultetah, predvidevam pa, da se njihovi/-e študentje/-tke (npr. na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in mogoče še kateri drugi, ki ponuja predmete, v okviru katerih je treba poznati sistem nacionalne varnosti) tudi učijo o tem in ker spadajo v kategorijo bodočih strokovnjakov, verjetno že poznajo delovanje sistema nacionalne varnosti.
Menim, da bi se morali bolj osredotočiti na srednješolsko mladino in med njimi dvigati ozaveščenost o varnosti v naši družbi. Eden takih projektov so interaktivne predstavitve sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki jih člani Mladinske sekcije EASS v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo RS in Slovensko vojsko vsako leto izvajajo na zimskih in poletnih dijaških (ter na poletnem študentskem taboru, kjer se najde tudi kakšen polnoletni dijak) taborih MORS in mladi.
K. K. E: info@varensvet.si
