Zagorje ob Savi je najbolj zahodno zasavsko mesto in leži vzdolž rečice/potoka Medija, ki se južno od mesta izliva v Savo. Po pisnih virih zgodovina Zagorja sega v leta 1296, ko je bilo mesto prvič omenjeno kot Sagor oziroma Sagur v seznamu papeške desetine oglejskega patriarha, listino pa danes hranijo v Vatikanu. Zagorje pa je bogato tudi z arehološkimi najdišči. Ali nam lahko predstavite zgodovinski vidik osnovne šole, kjer ste ravnateljica?
V Zagorju je bila sprva ljudska šola, ki so jo obiskovali učenci iz Zagorja in okolice. Z razvojem industrije in rudarstva je naraščalo število prebivalstva in šola je postala premajhna. V letih 1860–1861 je zato nastala privatna rudarska šola v Toplicah s 56 učenci. Prvi učitelj, ki je poučeval, je bil Čeh Julij Plhak. Vse do leta 1874 je bila zasebna, 1875 pa je postala javna s 440 učenci (Volksschule zu Töplitz-Sagor).
V šolskem letu 1878/79 se je k šoli priključila še tovarniško-steklarska šola s 35 otroki. Ta je bila zasebna, pouk je potekal v nemškem jeziku, obstajala pa je le tri leta. Ti učenci so nato obiskovali redno osnovno šolo. Leta 1887 je na šoli deloval tudi vrtec za otroke nemških uradnikov.
V šolskem letu 1900/1901 so odprli obrtno nadaljevalno šolo, ki jo je vodil Konrad Mally. Ker je število učencev strmo naraščalo, se je v razredu gnetlo tudi več kot 80 učencev in šolski odbor je dal pobudo za novo šolsko zgradbo.
Svečana otvoritev nove šolske zgradbe je bila 16. septembra 1903. Spadala je med najlepše in največje šolske objekte tistega časa ter delovala mogočno kot palača, ki jo je krasilo dvorišče s parkom in okrasnim vrtom. Šestrazredna Ljudska šola pri Zagorju ob Savi na Kranjskem je tako štela že okrog 500 otrok.
Leto 1903 se šteje kot začetek delovanja naše šole. Vse do preimenovanja, se je šola imenovala Topliška šola. Leta 1959 pa je dobila ime po hrabrem, neustrašnem, požrtvovalnem in kar sedemkrat ranjenem narodnem heroju in nekdanjem učencu Tonetu Okrogarju. To ime šola nosi še danes. Osnovna šola Toneta Okrogarja danes šteje 513 učencev in deluje na treh lokacijah: matična šola, ki se še vedno nahaja v mogočni stavbi, v nekdanjem rudniškem delu Zagorja, podružnični šoli Kisovec ter podružnični šoli Šentlambert. Danes je na šoli 74 zaposlenih, od tega 54 strokovnih delavcev. Na šoli sem zaposlena od septembra, 1994. Kot profesorica razrednega pouka sem 20 let poučevala na podružnični šoli Šentlambert, od tega sem bila 11 let vodja podružnice. Vodenje šole sem, kot ravnateljica prevzela avgusta, 2014. Danes torej teče moje 9 leto ravnateljevanja. Število učencev med leti nekoliko niha, vendar načeloma imamo na matični šoli od 1. do 5 razreda po 2 oddelka v posameznem razredu in 2 – 3 oddelke od 6. – 9. razreda, ko se nam pridružijo še učenci iz obeh podružnic. Na podružnični šoli Kisovec imamo po en oddelek od 1. do 5. razreda, na naši najmanjši podružnici v Šentlambertu pa dva kombinirana oddelka in sicer en oddelek 1. + 2. razred in 1 oddelek 3. + 4. razred.
Šola je danes v svoji regiji prepoznavna po svojem strokovnem, odprtem in sodelovalnem načinu dela, kjer vsak učenec šteje in nam je spoštovanje najvišja vrednota.
Našo šolo so obiskovali mnogi znani Slovenci:
- pesnik Mile Klopčič, njegov brat France,
- operni pevec Ladko Korošec,
- filmski režiser in kamerman Metod Badjura,
- brata Emil in Ernest Adamič,
- pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz,
- Vida Taufer,
- nekdanji predsednik države Janez Drnovšek,
- danes svetovno znan kolesar Primož Roglič,
- pevka skupine Koala voice, Manca Trampuš in kitarist Domen Don Holc
Kateri projekt, ki ste ga v času vodenja osnovne šole vzpostavili bi posebej izpostavili in na katerega ste še posebej ponosni?
V času mojega ravnateljevanja smo izvajali mnoge projekte in aktivnosti. Ponosna in vesela pa sem, da nam je uspelo, po številnih letih truda mojega predhodnika, bivšega ravnatelja Bronislava Urbanije, vendarle obnoviti šolsko telovadnico na matični šoli.
Kaj je po vašem mnenju pomembno pri vodenju osnovne šole, da bi lahko vaše delo ocenili kot uspešno?
Znano je, da šola stoji in pade z učitelji. Tako je prva skrb ravnatelja, po mojem mnenju, da ima strokovne učitelje, ki z veliko odgovornostjo opravljajo svoje delo in da tem učiteljem nudi vzpodbuden prostor in dovolj veliko podporo pri razvoju njihove strokovnosti. Da pa ravnatelj to lahko omogoča, mora v prvi vrsti skrbeti za svojo strokovno rast.
Delo ravnatelja je pestro in zelo obsežno. Področje delovanja ravnatelja zajema številna področja od pedagoškega, do finančnega vodenja, poznavanja zakonov in preštevilnih predpisov na področju šolske zakonodaje, delovnih razmerij, poslovanja javnega zavoda, pa vse do včasih zelo tehničnih področji. Žal na tako širokem polju delovanja prepogosto zmanjka časa za pedagoško vodenje, ki bi moralo biti na prvem mestu.
Seveda pa je, poleg zgoraj naštetega, za uspešnost ravnatelja pomembno predvsem poznavanje dela z ljudmi, tukaj imam v mislih predvsem znanje s področja vodenja ljudi, saj se ravnatelj srečuje tako z zaposlenimi, kot z učenci in njihovimi starši, kot tudi dober vpogled, včasih že kar vizionarski, v svojo pedagoško stroko.
Obdobje šolanja na daljavo, ki ga je zaznamoval Covid-19 je za nami. Ali je po vašem mnenju tovrstno obdobje vplivalo kaj na otroke in če da v kakšni meri?
»Koronski« časi, govorim o času Covida-19, so močno zaznamovali tako šolanje, kot tudi šolarje – učence in učiteljski poklic. Tu sem mnenja, da ne zgolj in samo negativno. Pač pa je to obdobje prineslo tudi kakšne pozitivne spremembe. Hitro prilagajanje načinov poučevanja in fleksibilnost organiziranja našega delovanja sta prav gotovo pripomogla k večji povezanosti in sodelovanju strokovnih delavcev med seboj in z vodstvom. Vsaj na naši šoli je bilo tako. Vsi skupaj, učitelji in učenci smo se naučili, da šola lahko poteka tudi drugače. Seveda pa bi bile posledice drugačnega šolanja zanemarljivejše, zlasti, kar se tiče znanja otrok in njihove učne kondicije, če bi imela več časa za pripravo na takšno spremembo načina poučevanja.
Šola se po preteku tega obdobja ni vrnila v popolnoma enake tirnice delovanja, kot smo jih bili navajeni pred epidemijo. Sprva smo morali veliko časa nameniti odnosom med učenci, zlasti ponovnemu vzpostavljanju socialnih stikov med njimi. V ospredje je stopil individualizem. Sodelovanje je izginilo. Učenci se, za razliko od učiteljev, v tem času niso povezali, pač pa so pretrgali svoje stike. Čustvene stiske nekaterih otrok so se povečale. Spoznali smo, kako velikemu številu otrok šola predstavlja pozitivno okolje. Ko smo vzpostavili to, pa je bilo potrebno nadoknaditi primanjkljaje na učenem področju.
Za otroke je pomembno, da se v šoli počutijo varno, tako v fizičnem kot psihičnem pogledu. Kakšne aktivnosti na vaši osnovni šoli izvajate na tem področju?
Ja, šola mora biti varno in vzpodbudno okolje za vse učence, kot tudi za učitelje. Z rednimi preventivnimi programi (predavanja in delavnice v lastni izvedbi ali v sodelovanju z zunanjimi institucijami) o tem ozaveščamo naše učence. Ponosna sem na naše učitelje in druge strokovne delavce, saj smo na šoli uspeli vzpostaviti mrežo delovanja ob morebitnih pojavih različnih konfliktov ali različnih oblik nasilja. Slednjega na naši šoli ne zaznavamo veliko, to moram povedati. Pri obravnavi takšnih dogodkov vedno poskrbimo za obe strani, tako imenovano žrtev in nasilneža. Podporo, v smislu opolnomočenja za naprej in prevzemanja odgovornosti za dejanja, tako nudi obema. Pri takšnem načinu delovanja ugotavljamo, da imamo malo povratnikov pri takšnih dejanjih, saj učencem, ki se neprimerno vedejo, omogočimo vpogled v njihovo neprimerno ravnanje in jih naučimo, kako naslednjič primerno ravnati v podobnih situacijah. Ključnega pomena za dobro razreševanje takih situacij so vsi deležniki, učenci, strokovni delavci in starši. Tudi slednjim nudimo pomoč pri premagovanju težav. Velikega pomena pri preprečevanju neprimernega obnašanja otrok pa je zagotovo tudi zgled vseh zaposlenih na šoli in dobri medčloveški odnosi.
Izzivi sodobnega časa kot takšnega, socialna omrežja in drugi vidiki sodobne družbe prinašajo tudi v šolski prostor določene nevarnosti. Kaj na vaši šoli opažate v tej smeri in kako se soočate s tem?
Izzivov sodobnega časa je veliko. Socialna omrežja so zagotovo omogočila, da se je nasilje prestavilo iz prostorov šole na splet. To predvsem omogoča anonimnost, ki jo taka omrežja omogočajo. Takšno nasilje je težje odkriti. Žal mladi spoznavajo, da besede mnogo bolj bolijo, kot udarci. Zato je toliko bolj pomembno, da šole vzpostavimo varen prostor, kjer učenci o takšnem nasilju upajo spregovoriti, istočasno pa je pomembno, da tudi starši šolo občutijo kot prostor, kjer o tem lahko spregovorijo brez obsojanja. Sodelovanje s starši je ključnega pomene, po mojem mnenju. Neprimerno komunikacijo in nestrpnost, ki sta se predvsem pojavila na spletu v času epidemije v celotni družbi, je potrebno jasno označiti za neprimerno. Vsak posameznik lahko pripomore, da se takšen način komuniciranja zatre. V prvi vrsti smo odrasli dolžni, da se tega zavedamo. Mi smo zgled mladim. Iz naših dejanj se mladi učijo. Kako zaščiti mlade pred tem? Ja, kontrola, a mnogo bolj pomembno od kontrole so pogovori in medsebojno zaupanje, ki ga moramo starši imeti s svojim otroki.
K. K. E: info@varensvet.si
