Kaj je NPU?
Za Nacionalni preiskovalni urad različni viri razvijajo enako ali podobno definicijo. Po razlagi Tomaža Časa (2012) je NPU specializirana kriminalistična preiskovalna enota Uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi.
Druga obrazložitev pa pravi, da je Nacionalni preiskovalni urad specializirana kriminalistična enota za odkrivanje težjih kaznivih dejanj (Erlah, 2011).
NPU je organ za boj proti gospodarskemu kriminalu, torej njegovemu odkrivanju (Šikar, 2014).
Vse razlage nas torej res pripeljejo do skupnega odgovora kaj je NPU. NPU kot je že bilo omenjeno spada pod Upravo kriminalistične policije, kjer pa poleg NPU-ja zasledimo še več sektorjev. Le-to razporeditev oz. kaj vse zajema uprava, pa prikazuje spodnja slika.
Slika 1: Organizacija uprave kriminalistične policije
Organizacija policije in uvrščanje NPU-ja v le-to
Sama organizacija policije pa je malo drugačna. Policija namreč izvaja naloge iz treh področjih, in sicer na lokalni, regionalni in državni ravni. Upravo kriminalistične policije kot take, pa uvrščamo v sklop nalog, ki jih policija izvaja na državni ravni. Druge uprave, organizacije in institucije, ki delujejo na državni ravni, poleg Uprave kriminalistične policije, pa so še Služba generalnega direktorja policije, Uprava uniformirane policije, Nacionalni forenzični laboratorij, Uprava policijske specialnosti, Policijska akademija in Urad za informatiko in telekomunikacijo (Čas, 2012).
Uprava kriminalistične policije ima tudi določene zadolžitve in to se vidi predvsem v različnih nalogah, ki so: koordiniranje preventivne dejavnosti, načrtuje in predlaga organizacijske spremembe, razvoj in uresničevanje različnih projektov, koordinira potrebe in programe za kriminalistično usposabljanje in kadre, načrtuje in predlaga kriminalistično materialno-tehnično opremo in finance, sodeluje pri usposabljanjih za izvajanje policijskih pooblastil pri preiskovanju kriminalitete, druge naloge, ki ne pomenijo neposrednega preiskovanja kriminalitete (MNZ, 2013).
Začetki delovanja NPU-ja
NPU je bil ustanovljen leta 2009, kot eden izmed mnogih ukrepov za zmanjšanje problemov pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki terjajo posebno usposobljenost, organiziranost kriminalističnih preiskovalcev ali pa se je usmerila v delovanje državnih organov in institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora (Čas, 2012).
Leta 2009 ustanovljen, vendar pa za njegov začetek delovanja štejemo 1.1.2010, kjer je z delom pričelo 27 kriminalistk in kriminalistov (Jevšek, 2010).
Cilji NPU-ja
Jevšek (2010) je zapisal, da je NPU, kot tudi drugi ukrepi delovne skupine, prispeval k uresničitvi naslednjih ciljev:
- zagotovitev ustrezne organiziranosti nadzornih institucij,
- organov odkrivanja in pregona kriminalnih dejanj,
- izboljšanje sodelovanja med institucijami (s katerimi že od začetka sodeluje – pristojnosti),
- sprejem ustrezne pravne podlage za delo,
- zagotavljanje ustreznejše usposobljenosti kadrov,
- zagotovitev ustreznih materialnih in tehničnih pogojev za delo ter,
- izvajanje konsistentne kriminalne politike – dosledne politike/usklajene/stalne politike.
Vodenje NPU-ja
20. junija 2010 je za NPU pomemben mejnik. S tem datumom so z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Zakona o policiji dobili podlago za imenovanje in tudi izvolitev direktorja NPU-ja. Do njegovega imenovanja pa je NPU vodil njegov pomočnik s pooblastilom za vodenje (A. Jevšek in G. Meško, 2011).
Kandidat za direktorja mora imeti večletne izkušnje s področja pregona in odkrivanja kriminala. Imenuje pa ga generalni direktor policije, ki se mora pri svoji odločitvi, predenj jo sprejme, opreti oz. ozirati tudi na mnenje strokovne komisije, ki pa je izbrana iz treh posameznikov. Ti posamezniki na to podajo ali pozitivno ali pa negativno mnenje o kandidatu za direktorja NPU-ja. T. Čas (2012) opredeli le to delitev oz. sestavo komisije na slednje:
- predstavnik državnega tožilstva
- neodvisni strokovnjak iz področja dela varnostnih organov, kriminalistike, kazenskega prava, katerega pa imenuje minister, ki je pristojen za notranje zadeve ter
- predstavnik Urada RS za preprečevanje pranja denarja.
Komisija pa mora svoje delo opravljati vestno ter skladno z zakonom, in sicer z določbami Zpol-a, kar je Zakon o policiji. Tomaž Čas (2012) pa še zapiše, da v primeru, da pride do kakršnih koli problemov z direktorjem NPU-ja, ga lahko razreši samo Generalni direktor policije in šele takrat kadar poda konkretne razloge za svojo odločitev.
Preko tega procesa se izbere odločitev, kdo bo naslednji direktor Nacionalno preiskovalnega urada. Zdajšnji direktor je Darko Majhenič in je bil izvoljen za dobo 6-ih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
Pristojnosti NPU-ja
Kot vsak organ, urad oziroma kot vsaka institucija ima tudi NPU svoje pristojnosti, ki pa so pod ”oblastjo” direktorja NPU-ja, saj se on odloča o vseh zadevah, ki jih bo NPU preiskoval.
Pristojen pa je za odkrivanje kaznivih dejanj iz področij (Jevšek, 2010):
- gospodarstva,
- korupcije in org. kriminala,
- davkov,
- carin,
- finančnega poslovanja,
- inšpekcijskega nadzora
Za izbor sumov kaznivih dejanj (katere primere bodo raziskovali) pa je pristojen samo direktor NPU-ja. Slednji odloča o preiskovanju, kaj in kako bo stvar potekala (A. Jevšek in G. Meško, 2011). Pri svoji odločitvi mora direktor NPU upoštevati zlasti (T. Čas, 2012 in M. Šikar, 2014):
- potrebo po posebej usklajenem in usmerjenem izvajanju nalog v sodelovanju z drugimi pristojnimi državnimi organi in institucijami s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora,
- težo kaznivega dejanja in zahtevnost ter dolgotrajnost preiskovanja,
- čezmejno razsežnost preiskave,
- višino domnevnega oškodovanja javno-finančnih sredstev oziroma višino protipravno pridobljene premoženjske koristi,
- strokovno zapletenost preiskovanja zaradi potrebe po specializiranih znanjih s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
- domnevno vključenost v kaznivo dejanje nosilcev javnih funkcij in direktorjev v javnem sektorju.
Njihovo delo poteka v soodvisnosti z drugimi sektorji kriminalistične Policije in policijskimi postajami, saj si z njimi izmenjujejo informacije.
Viri
- Čas T. (2012). Policijsko pravo : izbrane vsebine za študente Evropske pravne fakultete.
- Erlah, D. (2011). Informacijska varnost v Nacionalnem preiskovalnem uradu (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
- Jevšek, A. (2010). Ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada v Sloveniji kot odziv na sodobne – nekonvencionalne oblike kriminalitete. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 2010 (št. 3), 307 – 314.
- Meško, G., Sotlar A. in Winterdyk J. (2011). Policing in Central and Eastern Europe – Social Control of Unconventional Deviance, Conference Proceedings.
- Ministrstvo za notranje zadeve. (2013). Letno poročilo policije 2013. Pridobljeno iz: http://www.policija.si/index.php/statistika/letna-poroila
- Šikar, M. (2014). Uspešnost preiskovanja in omejevanja gospodarske kriminalitete v Sloveniji v primerjavi z Italijo (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede
Avtorici: Patricija Bukovinski, Katrin Podgorski E: info@varensvet.si
