V letošnjem letu ste prevzeli vodenje Slovenske vojske v kateri ste sicer zaposleni že od leta 1991, v kakšni kondiciji je pravzaprav Slovenska vojska danes?
Slovenska vojska je zadnja leta zaradi skoraj prepolovljenega obrambnega proračuna tako kadrovsko kot materialno podhranjena. Rezi v proračun Slovenske vojske se izražajo v njenih bojnih zmožnostih.
Pomembnih investicij v SV zadnjih deset let ni bilo, sem pa vesel, da smo v zadnjih 9 mesecih le uspeli spremeniti na bolje dvoje: uspeli smo zaustaviti trend strmega padanja števila pripadnikov Slovenske vojske in investirali v vadbeno infrastrukturo. Posodobili smo strelišča na Bloški polici, Baču in Škrilju, nekaj projektov je v zaključni fazi pridobivanja potrebne dokumentacije. Ostali izzivi ostajajo. Ker smo ravno v sklepni fazi ugotavljanja pripravljenosti Slovenske vojske lahko že rečem, da prve ugotovitve ne kažejo, da bomo lahko poročali o velikih spremembah oziroma izboljšanju. Aktualna razmišljanja o investicijah v SV sprejemam kot korak v pravo smer in jih dojemam kot jasne smernice, v katero smer želimo razvijati Slovensko vojsko, da bi lahko v polni meri opravljala naloge iz Zakona o obrambi. Ob tem bi rad poudaril, da je višina sredstev razporejena na obdobje šestih let. Vedeti je potrebno, da vojaško opremo lahko kupimo le s točno opredeljenimi postopki, ki trajajo najmanj dve leti. In teh postopkov ne moremo začeti, če nimamo jasnega zagotovila o vzdržnem financiranju, če torej nimamo zagotovila, da bomo denimo čez tri leta imeli sredstva za plačilo.
Načrtujemo, da bo struktura SV omogočala kredibilno odvračalno obrambo. Nikoli ne smemo izgubiti osredotočenosti na obrambo nacionalnega ozemlja. Hiter razvoj sodobnih tehnologij predvsem na področju robotike, kemije, biologije, nanotehnologije, umetne inteligence, optoelektronskih sredstev, komunikacijskih sredstev, simulatorjev in trenažerjev ter kibernetike bo vplival tudi na razvoj in uporabo sodobnih oborožitvenih sistemov in posledično oboroženih sil v celoti. Vpliv novih tehnologij in drugih dejavnikov bo v procesu modernizacije vojsk izkazoval učinke na vojaške zmogljivosti predvsem na področjih organiziranosti, opremljenosti, pripravljenosti, vzdržljivosti, odzivnosti in znanju ter veščinah.
Slovensko vojsko bo v letošnjem letu zapustilo manj pripadnikov, kot se jih bo na novo zaposlilo, čemu lahko pripisujemo te spodbudne novice?
S trenutnimi »številkami« v razmerju prihodi – odhodi sem zadovoljen, v kolikor pa gledam celotno strukturo stalne sestave Slovenske vojske pa ne morem mimo dejstva, da smo vsak dan starejši, da prihajamo v obdobje, ko bo Slovensko vojsko zaradi upokojitev zapustilo večje število častnikov in podčastnikov, kar za nas dejansko pomeni odhod stroke. Na drugi strani je zaznana izrazita dinamika prihodov in odhodov pripadnikov v statusu vojaka, ki predstavljajo tudi največji delež celotne kadrovske strukture Slovenske vojske. Kadrovski trend se odraža v nezadostni popolnjenosti Slovenske vojske in že več let predstavlja za nas velik izziv. Kljub trenutnim spodbudnejšim podatkom izrazita kadrovska vrzel ostaja.
Ker je Slovenska vojska samo eden od mnogih delodajalcev na trgu delovne sile smo za doseganje konkurenčnosti pristopili k odpravi nekaterih zakonskih omejitev in organizacijskih pomanjkljivosti. S spremembo Zakona o obrambi smo uspeli zagotoviti večjo socialno varnost vojakom, ki bodo lahko sedaj vojaško službo, v kolikor bodo izpolnjevali pogoje, opravljali vse do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev.
Današnja mlada populacija, ki je za nas ciljna za zaposlitev, kot sem od nastopa funkcije načelnika Generalštaba že večkrat poudaril, je generacija z vrednotnim sistemom, ki na zaposlitev na splošno in na vojaški poklic gleda drugače, kot generacije pred njimi. Zato je za nas poseben izziv v zadnjem obdobju predstavljalo iskanje bolj sodobnega pristopa do mladih. Uvedli smo hitrejše in kandidatu prijaznejše zaposlovanje. V nadaljevanju, ko se nam kandidati pridružijo, pa naš pristop temelji na atraktivnem, dinamičnem in nenazadnje koristnem začetnem usposabljanju v profesionalnem delovnem okolju, s čimer želimo vzpodbuditi mlade k razmišljanju, da je tudi vojaški poklic lahko izziv na njihovi poklicni poti.
Pričakovanja o pozitivnih učinkih uveljavljenih sprememb vsekakor so, menim pa, da bodo vidni v daljšem časovnem obdobju.
Letošnje leto si bomo vsi zapomnili po težavnih razmerah s CoVidom19, ki še vedno pesti svet, kako se Slovenska vojska spopada s tovrstnimi izzivi?
V Slovenski vojski dosledno upoštevamo obvezne usmeritve in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter izvajamo vse splošne in preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Slovenska vojska mora skladno z državnimi načrti zagotavljati vzdržljivost in pripravljenost sil tudi v primeru poslabšanja epidemiološke situacije. Odredil sem naloge, ki jih mora Slovenska vojska opravljati tudi med razglašeno epidemijo: priprave in delovanje v mednarodnih operacijah in misijah, sodelovanje s Policijo pri varovanju državne meje, priprave in delovanje stalnih oziroma odzivnih sil ter potrebno usposabljanje, ki ohranja zahtevano usposobljenost za opravljanje neodložljivi nalog. Odpovedali pa smo uresničevanje vseh nenujnih nalog, ki smo jih lahko preložili v čas po epidemiji. Dodatno smo povečali zmogljivosti za delo na domu in nadgradili tovrstno tehnično podporo, izboljšali smo tudi zmogljivosti za videokonferenčne povezave, ki nadomeščajo klasične sestanke in tako omogočajo varnejši način dela.
Skladno z načrtom VIHRA imamo pripravljene zmogljivosti za podporo s področja zaščite, reševanja in pomoči. Na podlagi zahtevkov URSZR aktiviramo sile SV v obsegu, ki zagotavlja učinkovito in celovito realizacijo naloge. V drugem valu smo v skladu z zahtevki URSZR sodelovali pri selitvi Laboratorija v UKC, premiku in vzpostavitvi delovanja vojaškega rentgena na lokaciji UKC Ljubljana, selitvi in opremljanju različnih oddelkov UKC in selitvi v brežiškem domu upokojencev.
Za Slovensko vojsko se kažejo nekoliko boljši časi, saj je država namenila več finančnih sredstev za njeno delovanje in razvoj, katere aktivnosti v tej smeri že načrtujete?
Kot načelnik Generalštaba si seveda prizadevam k izgradnji bojnih sistemov in zmogljivosti za izpolnjevanje nalog, zapisanih v Zakonu o obrambi in zavez Republike Slovenije znotraj Zavezništva. Ambiciozni načrti so bili zadnjih deset let podvrženi stalnim spremembam predvsem zaradi drastičnega zmanjšanja virov. Upoštevajoč aktualne razmere menimo, da moramo obuditi načrte in jih obenem prilagoditi trenutnim razmeram in trendom, ki jih narekuje tehnološki razvoj ter varnostno okolje.
Načrtovane investicijen, za katere smo v SV že pripravili potrebno investicijsko dokumentacijo, bodo prioritetno namenjene za nujno modernizacijo ključnih zmogljivosti SV t.i. vzpostavitev bojnega dela prve bataljonske bojne skupine in nekaterih drugih ključnih zmogljivosti SV. Sredstva bi namenili nakupu vojaške oborožitve in opreme, in sicer: bojna vozila, taktično transportno letalo in dva helikopterja za podporo delovanja specialnih sil. Prav tako bi se dokupila ostala nujna sredstva za delovanje omenjenih zmogljivosti kot so transportna vozila, logistična in medicinska oprema, komunikacijski in informacijski sistemi, rakete in pehotno orožje ter opremo. Poseben poudarek bo v primeru vzdržnega financiranja dan tudi izgradnji ter modernizaciji infrastrukture za bivanje in usposabljanje pripadnikov, pa tudi prostorom za vzdrževanje sredstev, ki jih kupujemo oziroma že uporabljamo.
Pripadniki Slovenske vojske redno sodelujejo v mednarodnih misijah, ali so tovrstne aktivnosti zaradi trenutne situacije kaj okrnjene, ali aktivnosti potekajo v skladu z načrtovanimi smernicami in delovanjem?
Epidemiološke razmere do sedaj niso imele večjega vpliva na število pripadnikov SV, ki deluje v mednarodnih operacijah in misijah. Glavnina sil, ki jih prispevamo v mednarodno okolje, še vedno delujejo na območju zahodnega Balkana, na Kosovu in v Bosni in Hercegovini. Obe misiji sta s tako imenovanim izvršnim mandatom, in ju preprosto ni možno ne-izvajati, so pa aktivnosti prilagojene razmeram; veliko energije, časa in sredstev namenjamo varovanju zdravja ljudi ob hkratnem izvajanju nalog iz poslanstva.
Nekoliko drugačna je situacija v misijah, ki imajo neizvršni mandat. To so nebojne misije, katerih namen je pomoč in svetovanje obrambno varnostnim strukturam v teh državah. Sem sodijo misije v Maliju, Iraku in Afganistanu kjer prihaja do začasnih zastojev določenih aktivnosti, predvsem tistih povezanih z usposabljanjem in svetovanjem, ohranile pa so se nujne naloge. Posledično so bili kontingenti na teh, svetovalnih misijah nekoliko zmanjšani, približno na polovico normalne sestave.
A. K. E: info@varensvet.si
