Mitja Štampfer, Direktor področja korporativne varnosti in nadzora, Pošta Slovenije

0

V sosednji Hrvaški se v zadnjem času soočajo z roparskimi napadi tudi v poslovalnicah pošt. Kako ste pri vas pripravljeni na tovrstna tveganja?

Dogajanje na hrvaškem pozorno spremljamo, prav tako smo v tesnih stikih s predstavniki Hrvaške pošte, s katerimi si tudi izmenjujemo določene informacije o dejstvih in okoliščinah posameznih roparskih napadov ter izmenjujemo izkušnje za obvladovanje le teh. V podobni situaciji je bila Pošta Slovenije leta 2010 in še bolj leta 2011, ko je bila med ropom poštne poslovalnice v Kresnicah ubita tudi poštna uslužbenka. V tistem času smo bili primorani sprejeti in implementirati številne varnostne ukrepe, ki so privedli do situacije, ko beležimo zgolj posamezne primere roparskih napadov, brez hujših posledic za zaposlene in brez večje materialne škode.

V grobem lahko rečem, da v Pošti Slovenije zagotavljamo varnost ljudi in premoženja s petimi sklopi ukrepov in sicer;

  • Fizično varovanje, ki ga pri nas imenujemo aktiven način prevencije in vključuje delo v lastnem Nadzornem centru, receptorko službo, obhodno in intervencijsko varovanje ter posebno obliko fizičnega varovanja, ki ga izvajamo v obliki spremstva poštnih vozil.
  • Mehansko varovanje, ki za nas predstavlja temeljni način varovanja, s katerim preprečujemo ali otežujemo eventuelnemu storilcu kaznivega dejanja, da izvrši dejanje, povzroči materialno škodo ali pride v stik z žrtvijo. Mehansko varovanje vključuje varnostna vrata, prečne zapore, varnostna/neprebojna stekla, kovinske pregrade, varnostne narbe – ključavnice na vozilih, fortifikacijske prepreke – potopni valji, kovinske ograje (preprečuje dostop k varovanemu objektu ), kovinske blagajne, trezorji, sistem kodiranih ključev itd.
  • Tehnično varovanje, med katerim bi izpostavil le protiropni in protivlomni sistem varovanja ter sistem video nadzora, čeprav uporabljamo tudi različne sisteme kontrole pristopa, aktivne požarne zaščite in rentgeniziranja poštnih pošiljk. V Pošti za preprečevanje ropov in vlomov uporabljamo tehnične sisteme, ki deluje kot samostojen ali funkcionalno povezan sistem za nadzor gibanja na določenem objektu, območju ali prostoru, samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti, prenos alarmnih sporočil ter obdelavo in arhiviranje teh sporočil. Poleg omenjenega kot samostojen sistem tehničnega varovanja uporabljamo tudi sistem za uničenje gotovine v primeru neupravičene odtujitve in sistem za onesposobitev storilca vloma ali ropa (dimne zavese). Poseben sistem tehničnega varovanja imamo tudi za varovanje prevozov vrednostnih poštnih pošiljk.
  • Organizacijski ukrepi, ki vključujejo postopke in ukrepe interne narave, ki služijo preprečevanju in notranjemu preiskovanju kriminalnih ravnanj. Določajo se z internimi predpisi in zajemajo določitev pogojev za vstop v posamezno varovano območje, varovanje zaupnih podatkov, organizacija ustreznih služb za varovanje premoženja, izdaja dovolilnic za vstop v poštne objekte, najava višjih zneskov denarnih dotacij, nadzori in kontrole, izobraževanja in usposabljanja, anonimni telefon za prijavo neetičnega ali nezakonitega ravnanja zaposlenih, testi integritete, notranja preiskava, varnostno preverjanje z uporabo poligrafske metode, zaupen sistem prevoza vrednostnih pošiljk, sodelovanje s policijo, vodenje aktivne politike nudenja pomoči žrtvam kaznivih dejanj (psihosocialna pomoč, pravna pomoč, karierna rehabilitacija) itd. Če so pravilno izbrani so zelo učinkoviti in za izvajanje ne zahtevajo veliko finančnih sredstev (stroškovna učinkovitost).
  • Kadrovski ukrepi, ki se izvajajo pred zaposlitvijo osebe na določeno delovno mesto in periodično v času posameznikove kariere. Med njih prištevamo: dokazila o nekaznovanosti, psihološki testi in razvojni pogovori. Trenutno smo tudi v fazi implementacije izvajanja preventivnih varnostnih pogovorov.

Ali spremljate primere dobrih in slabih praks tudi v tujini, ki bi jih lahko uporabili za obvladovanje tveganj pri vašem poslovanju?

Kar zadeva spremljanje varnostnih pojavov, ki jih zaznavajo tuji poštni operaterji, lahko povemo, da smo v evropskem merilu trenutno izjemno dobro pozicionirani, saj beležimo izjemno malo varnostnih pojavov. S kriminaliteto, predvsem obremenjenostjo z ropi, prednjačijo balkanske države in Italija, česar pa ne moremo pripisati le pomanjkljivi zakonski ureditvi ali nezadostnim varnostnim ukrepom, pač pa različnim sociološkim pojavom, ki so generator kriminalitete. Za slovensko Pošto ocenjujemo, da je danes bistveno bolje varovana kot pred nekaj leti, da smo izbrali primerne varnostne ukrepe za zagotavljanje varnost ter pri tem ves čas skrbeli, da so ukrepi tudi ekonomsko sprejemljivi. Če smo še pred nekaj leti gledali kako za varnost skrbijo tuji poštni operaterji, se lahko le ti danes zgledujejo po nas.

Kakšen je trend kaznivih dejanj pri vašem poslovanju v zadnjih 5-ih letih?

Trend števila kaznivih dejanj, ki so storjeni na škodo pošte in kaznivih dejanj, katerih žrtev je delavec pošte je v upadanju. Beležimo tako upad števila kaznivih dejanj kakor tudi upad škode, ki je bila Pošti povzročena s kaznivimi dejanji.

Pošta KD

Evidentiranje varnostnih dogodkov je pomembno z vidika obvladovanja in upravljanja tveganj. Kakšno je razmerje varnostnih dogodkov glede na notranja in zunanja varnostna tveganja? Ali so pri vašem poslovanju bolj problematična notranja ali zunanja varnostna tveganja?

Evidentiranje varnostno relevantnih dogodkov v pošti izvajamo po kriterijih storilca in vrste varnostnega dogodka. Po kriterijih storilca ločujemo kazniva dejanja, ki jih storijo zaposleni, pogodbeni partnerji ali tretje osebe. Po vrsti pa se poslužujejo kvalifikacije kaznivih dejanj, ki je navedena v kazenskem zakoniku. Po sedanjih analizah so notranja tveganja bolj problematična kot tveganja, ki jih povzročajo tretje osebe, toliko bolj, če gledamo zgolj višino premoženjske škode.

Časi in življenjske okoliščine se spreminjajo in ljudje z njimi. Kako izvajate nadzor in spremljate integriteto zaposlenih za pravočasno obvladovanje tveganj?

Nadzor nad izvajanjem delovnih nalog izvajamo preko inšpekcijskih pregledov inšpektorjev notranje kontrole, z izvajanjem testov integritete, z varnostnim preverjanjem z uporabo poligrafske metode, delovanjem anonimnega telefona za prijavo neetičnega ali nezakonitega ravnanja zaposlenih in sprotnim zaznavanjem dejavnikov tveganja, ki ga povzročajo ravnanja zaposlenih. Najpomembnejši dejavniki tveganja pa so sledeči:

  • Neobstoječa, nezadostna ali neprimerna tehnična ali mehanska zaščita prostorov in objektov;
  • Opustitev reguliranja varnostnih ukrepov;
  • Nezadosten notranji nadzor;
  • Slaba delovna disciplina zaposlenih in neurejeni medsebojni odnosi;
  • Prevelika popustljivost ali strogost vodje;
  • Predčasno prihajanje na delo, ostajanje na delu po izteku delovnega časa;
  • Izrazito izstopajoče premoženje posameznika in njegov življenjski slog;
  • Nezadostna skrb za lastno premoženje in premoženje korporacije (puščanje premoženja brez nadzora);
  • Pogosto izostajanje z dela ali pretirana delovna vnema (nekoriščenje dopusta, delo kljub očitni bolezni… );
  • Prijateljski odnosi s strankami;
  • Ljubezenska razmerja med operativnimi, nadzornimi in vodilnimi delavci;
  • Očiten alkoholizem ali uživanje drugih prepovedanih substanc;
  • Neurejeni odnosi v kolektivu;
  • Opuščanje naznanitev nepravilnosti ali nezakonitosti zaposlenih;
  • Nezdružljivost funkcij v isti osebi (vodstvenih, kontrolnih, operativnih);
  • Nezadosten nadzor nad gotovinskim poslovanje, itd.

Andrej Kovačič                             E: andrej.kovacic@varensvet.si

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.