Mednarodno policijsko sodelovanje

0

»Kriminaliteta že dolgo ni več omejena na posamezna mesta, države ali celine. Postaja ne le vedno bolj množična, organizirana, profesionalna in agresivna, marveč tudi vedno bolj internacionalna. Internacionalnost ne pomeni le tega, da storilci, ki so doma v eni državi, izvršujejo kazniva dejanja v drugi, da se med seboj povezujejo, si izmenjujejo podatke, sodelujejo in si pomagajo pri begu in skrivanju, marveč tudi to, da izvrševanje kaznivih dejanj poteka prek cele vrste držav«. (Maver, 2004: 135)

V preteklosti je šlo predvsem za sodelovanje pri dejanjih, kot so tihotapljenje in preprodaja mamil, ukradenih predmetov, ponarejanje denarja in podobna »klasična« kazniva dejanja, ki so že po naravi vezana na več držav in območij. Kasneje pa se je sodelovanje preneslo na širše in bolj specializirano področje gospodarske kriminalitete, ekološkega in računalniškega kriminala (Maver, 2004).

Maver (2004) pravi, da je razvoj mednarodne kriminalitete posledica več dejavnikov in sicer razvoja mednarodne trgovine, odprtosti meja, večjega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala, sodobnih sredstev komuniciranja, konca hladne vojne, migracij in svobodne tržne konkurence.

»Prav mednarodni ali celo transnacionalni vidik kriminalitete, ki lahko ogroža gospodarske, socialne in politične sisteme posameznih držav in vpliva na vodilne gospodarske in politične strukture, je eden najpomembnejših razlogov za zaskrbljenost ter za večje prizadevanje za sodelovanje policijskih in pravosodnih organov posameznih držav. Držav, ki bi bile imune za ta problem, skorajda ni, zato je sodelovanje nujno«. (Maver, 2004: 135)

Mednarodno policijsko sodelovanje poteka prek mednarodnih organizacij kot sta Interpol in Europol, ipd., v okviru bilateralnih ali multilateralnih sporazumov o sodelovanju. Poteka tudi v obliki neposrednih stikov policijskih uslužbencev sosednjih držav (v okviru mejnega sodelovanja) ali celo neformalnih stikov. (Maver, 2004)

Interpol – Mednarodna organizacija kriminalistične policije

»Mednarodna organizacija kriminalistične policije  Interpol (ICPO – International Criminal Police Organization) združuje nacionalne policije držav članic in ima sedež v Lyonu v Franciji. Slovenija je bila v članstvo Interpola sprejeta 4. novembra 1992, na plenarnem zasedanju Interpolove generalne skupščine v Dakarju v Senegalu«. (RS: MNZ, n.d.a)

Načela in cilji organizacije Interpol so (RS: MNZ, n.d.a):

  • zagotoviti in širiti medsebojno pomoč med vsemi kriminalističnimi policijami v okviru zakonskih določb v različnih državah in v duhu Splošne deklaracije o človekovih pravicah in
  • vzpostaviti in razvijati vse vrste institucij, ki bi lahko učinkovito prispevale k preprečevanju in zatiranju običajnih kaznivih dejanj.

»V skladu z ustanovno listino Interpola je v okviru organizacije prepovedano opravljati kakršne koli dejavnosti in posredovanja s političnim, vojaškim, verskim ali rasnim ozadjem«. (RS: MNZ, n.d.a)

Europol – Evropski policijski urad

»Evropski policijski urad  Europol je 1. januarja 2010 postal agencija Evropske unije, pristojna za organizirani kriminal, terorizem in druge hujše oblike kriminala, ki prizadenejo dve ali več držav članic, tako da je zaradi obsega, pomena in posledic kaznivih dejanj potrebno skupno delovanje držav članic«. (RS: MNZ, n.d.b)

Poslanstvo Europola (RS: MNZ, n.d.b):

  • Temeljna naloga Europola je izboljšati učinkovitost in sodelovanje med pristojnimi organi držav članic pri preprečevanju organiziranega kriminala in boj proti njemu ter drugim hujšim oblikam kriminala.
  • Osnovni namen urada je prispevati k odkrivanju, preprečevanju in pregonu kaznivih dejanj v Evropski uniji, še posebej na področju organiziranega kriminala in delovanja organiziranih kriminalnih družb.

Frontex – Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije

»Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije – Frontex v skladu s svojim mandatom skrbi za intenzivno sodelovanje držav članic in medsebojno pomoč ter uveljavljanje vse višjih standardov pri nadzoru zunanje meje. Osnovno poslanstvo te agencije, tj. okrepiti sodelovanje med državami članicami pri nadzoru zunanje meje, je prepoznano in priznano tudi v vsakdanjem delu slovenskih policistov«. (RS: MNZ, n.d.c)

Schengenski informacijski sistem druge generacije – SIS II

 »Schengenski informacijski sistem (SIS – Schengen Information System) druge generacije je elektronska zbirka podatkov o razpisih za osebe in predmete. V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije ter Sklepom Sveta je namen te baze podatkov vzdrževanje javnega reda in javne varnosti, vključno z nacionalno varnostjo, na ozemljih držav članic (uporabnic sistema pogodbenice) in uporaba določb pravne zakonodaje v zvezi s pretokom oseb na teh ozemljih z informacijami, ki se sporočajo preko tega sistema. Za uspešno opravljanje mejne kontrole na zunanjih mejah v imenu vseh držav članic je namreč potreben tudi dostop do podatkov drugih držav o določenih posameznikih in predmetih. Gre za osebe, ki jim je vstop v schengensko območje prepovedan ali ki se iščejo zaradi odvzema prostosti ali izročitve, ter pogrešane osebe, pa tudi za ukradena vozila, plovila, zrakoplove in dokumente, denar, orožje, označeni denar, ki izvira iz kaznivih dejanj, itd. Vsi ti podatki se zbirajo v SIS II«. (RS: MNZ, n.d.d)

Urad SIRENE

»Vsaka pogodbenica imenuje organ z osrednjo odgovornostjo za njen nacionalni del SIS II, in sicer urad SIRENE (SupplementaryInformation Request at National Entry – zahteve po dodatnih informacijah pri nacionalnih vnosih). Vsaka pogodbenica izdaja svoje razpise ukrepov samo s pomočjo tega organa. Uradi SIRENE so odgovorni za nemoteno delovanje nacionalnih delov SIS II in sprejemajo ukrepe v skladu z zakonodajo s tega področja. Treba je poudariti, da je s sistemom SIS II in njegovimi pomožnimi elementi, tj. z uradi SIRENE, doseženo zelo široko in boljše sodelovanje med policijami na osnovni ravni. S pomočjo teh tehničnih in operativnih sistemov namreč krožijo vse informacije, ki jih bodo določili končni uporabniki v sistemu (v glavnem policisti na ulici). Uradi SIRENE so temelj mednarodnega policijskega sodelovanja na schengenskem območju, tj. sistematičnega policijskega sodelovanja, ki temelji na medsebojni izmenjavi podatkov in razpisov za iskanje oseb in predmetov, ki jih države prosilke stalno in sproti posodabljajo po načelu medsebojnega zaupanja, enako kot bi bile informacije obravnavane v nacionalnem pravnem okviru«. (RS: MNZ, n.d.e)

Druge mednarodne policijske organizacije

»Poleg Interpola in Europola so še druge mednarodne policijske organizacije in delovne skupine, ki posegajo na področje kriminalitete. Nekatere od njih so predvsem izobraževalne, druge pa skrbijo za usklajevanje kazenske in ostale zakonodaje, za kriminalno politiko, za delovanje policije in kazenskega pravosodja ter za posredovanje znanja in izkušenj. Posamezne vidnejše nacionalne izobraževalne ustanove (npr. Nacionalna akademija FBI, Bundeskriminalamt ipd.) vse pogosteje šolajo tudi policiste iz drugih držav«. (Maver, 2004: 144)

Nekatere najpomembnejše organizacije in delovne skupine so (Maver, 2004):

  • Srednjeevropska policijska akademija (MEPA)
  • Evropsko združenje policijskih kolidžev (AEPC)
  • Mednarodna policijska akademija (ILEA)
  • Nacionalna akademija FBI (FBI NA)

Sodelovanje slovenske policije z varnostnimi organi drugih držav

Sodelovanje je podrobneje opredeljeno v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) v V. poglavju – Sodelovanje z varnostnimi organi drugih držav.

Viri

Avtorica: Patricija Bukovinski                           E: info@varensvet.si

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.