Po vojaščini, ki ste jo služili še v bivši državi, kot zadnja generacija slovenskih vojakov ste se posvetili študiju in končali srednjo tehnično šolo, imate pa diplomo iz ekonomije in strojništva, magistrirali pa ste iz medkulturnega menedžmenta. Glede na različna izobraževalna področja, ki ste jih obiskovali, kje ste se pravzaprav najbolj prepoznali?
Res je, končal sem tri fakultete. Strojništvo, kjer je potrebno sprojektirati, konstruirati in narediti. Ekonomijo, da lahko to, kar si naredil prodaš in Medkulturni menedžment, da veš, komu lahko prodaš. V življenju so me vedno zanimale izboljšave-inovacije. Nisem človek, ki bi ostal na nekem mestu in delal isto delo do upokojitve. V današnjem svetu, moraš biti izredno hiter, previden in fleksibilen, drugače te konkurenca prehiti. Vsekakor se vidim v strojništvu, predvsem v nekem inovacijskem inkubatorju, kjer bi se zbirale ideje. Zanimajo me pa tudi različne kulture in kulturna raznolikost, družbeni odnosi ter običaji/navade ljudi.
Glede na študij medkulturnega menedžmenta vas zanimajo tudi odnosi med ljudmi, kulturna raznolikost ter pošteni družbeni odnosi. Kaj nam lahko na to temo poveste?
V času študija sem analiziral medkulturne odnose med ljudmi, nacijami, rasami. Če pogledamo danes je vedno večje preseljevanje narodov, s tem pa se na neko okolje uriva neka nepoznana kultura. Prav zaradi tega prihaja do vedno večjih konfliktov med narodi in vedno bolj bomo potrebovali varnost. Več, kot bo ljudi na zemlji, več bo težav v medsebojnih odnosih. Mislim, da bi bil pravi pristop, da bi te ljudi izobraževali in njim uredili ustrezne pogoje za življenje v njihovi matični državi.
Da se vrnemo na vaše inženirsko poslanstvo, in na vaš inovativni produkt špiralne zaščite za varovanje rastlin. Kaj nam lahko poveste o tej inovaciji?
Na ekonomski fakulteti smo dobili za zaključno nalogo, da moramo narediti nek projekt, ki bo resničen in ki se ga bo lahko uporabljalo v praksi. Dobro se spomnim, da sem po TV gledal oddajo, kako glodavci uničujejo sadno drevje in si rekel, to je to. Naredil bom špiralno zaščito. Projekt sem naredil od začetka do konca. Na fakulteti pa je bil nagrajen kot najboljši projekt po ocenah dijakov in profesorjev. Vesel sem, da sem lahko naredil nekaj dobrega in koristnega. Žal, pa še nisem dobil nikogar, ki bi mi pomagal zadevo spraviti na trg.
Ko govorimo o ohranjanju narave in našega življenjskega okolja za prihodnje generacije, kjer ima plastika pomembno vlogo, kakšen je vaš pogled na to problematiko?
Danes se svet utaplja v odpadni plastiki, po drugi strani pa jo nenormalno veliko pridelamo. Dobro vemo, da popolnoma se jo ne bomo znebili, lahko pa jo zmanjšamo za 80%. Kako? Za izdelavo špiralne zaščite potrebujemo plastiko, ki pa jo lahko dobimo v odpadni plastiki in jo še enkrat predelamo. To pomeni, da bi zmanjšali odpadno plastiko v naravi in vso tisto bi lahko predelali večkrat. Tu pa ni samo špiralna zaščita. Lahko bi jo uporabljali za kopalniški set, pa zadnji glušnik pri avtomobilu, za spomenike, in še bi lahko našteval. Tako bi lahko postali otok v Evropi, ki plastiko porabimo in ne odvržemo.
Ali menite, da smo v Sloveniji na dobri poti, ko govorimo o ohranjanju narave pred plastiko, ki jo pogosto videvamo tudi kot odpadke v naravi, kjer jo ljudje odvržejo?
V Slovenji se veliko dela na temo odpadne plastite, ampak tudi trgovci ponujajo vedno več stvari, ki imajo prisotno plastiko. Zakon je sicer dober, ampak nadzor je slab. Mogoče bi morali biti bolj ostri pri tej temi. Na eni strani večje kazni, davki za izdelovalca plastike, ki jo ni mogoče predelati, na drugi strani pa bi morala država subvencionirati nekoga, ki namesto plastike uporablja drugi material. Tudi turiste bi morali o tem več osveščati.
Na koncu bi rad povedal še en citat, ki ga je Luis l. Hay zapisal:
Svojo zemljo lahko zdravimo. Lahko pomagamo ustvarjati zdrav planet, na katerem lahko uspevamo ter veselo in mirno živimo. Toda tega ne bomo dosegli, dokler ne bomo ljubili sebe.
A. K. E: info@varensvet.si
