Policija skrbi za izboljšanje varnostnih razmer in si prizadeva doseči visoko stopnjo varnosti, vendar si pri tem želi tesnega sodelovanja državljanov, predvsem na preventivnem področju. Ali je po vašem mnenju to sodelovanje na ustreznem nivoju oz. če ni kaj bi bilo potrebno spremeniti?
Ohranjanje visoke stopnje varnosti in izboljšanje varnostnih razmer na področjih, kjer prihaja do varnostnih pojavov je konstantna in osnovna naloga policije. Zavedamo se, da je takšen nivo varnosti nemogoče dosegati brez partnerskega odnosa z državljani. To je izrednega pomena že zaradi pravočasne identifikacije varnostnih problemov, kakor tudi saniranja morebitnega poslabšanja varnostnih razmer, kar se zelo hitro manifestira v občutku ogroženosti državljanov. Kljub temu, da Slovenija ostaja ena izmed najvarnejših držav EU in širše regije, se še kako zavedamo, da je ukrepe za ohranjanja in izboljšanje potrebno ves čas nadgrajevati in ažurno spremljati dogajanje na področju varnosti. In dogajanje že dolgo ni bilo tako pestro, kot v tem obdobju, kar je pogojeno z trenutnim dogajanjem v regiji in svetu. Pri zagotavljanju varnosti je potreben dvosmerni partnerski odnos med varnostnimi institucijami in državljani, pri čemer ne gre brez obojestranskega informiranja, opozarjanja in skupnega dela. Pri tem so gotovo ne prvem mestu preventivne dejavnosti, katere gotovo dolgoročno najbolj vplivajo na stopnjo varnosti, pa naj bo to na področju soočanja s teroristično nevarnostjo ali preventivo v cestnem prometu. In ravno na tem področju je še veliko rezerv, predvsem pri dvigu varnostne kulture in zavedanju pomena varnosti.
V zadnjih letih so se v Sloveniji zgodili napadi na policiste, ki so se žal končali tragično, kar pomeni, da poklic policista ni enačiti s pisarniškim delom. Kako ste se v policiji odzvali na tovrstne dogodke, da bi poskrbeli za dodatno varnost policistk in policistov pri opravljanju svojih nalog?
Poklic policista je gotovo v vrhu po stopnji tveganja in nevarnostih, katerim so policisti izpostavljeni pri svojem delu. Vsako leto govorimo o trimestnem številu napadenih in poškodovanih policistov. Za policijo in njene zaposlene ni bolj tragičnega dogodka, kot izguba sodelavca pri izvajanju nalog. Seveda se v policiji še kako zavedamo, koliko pomeni varno delovno okolje za vse zaposlene. Zato je ena glavnih prioritet vodstva policije, da zagotovi ustrezna zaščitna sredstva, usposobljenost policistov in varno izvedbo postopkov. Seveda je zaradi narave dela nemogoče zagotoviti popolno varnost, česar se zavedamo vsi zaposleni v policiji. Vsakodnevno smo namreč soočeni s konfliktnimi situacijami, kjer se lahko nasilje zelo hitro usmeri zoper nas same. Pri tem je seveda izrednega pomena tudi pravna zaščita zaposlenih in sankcioniranje dejanj, ki ogrozijo varnost policistov, kakor tudi ustrezna pooblastila, ki zagotavljajo varnost policistov in oseb v postopkih. V policiji se ves čas trudimo, da so proračunska sredstva, ki so namenjena varnosti, zagotovljena in namenjena v ustreznem obsegu, prav tako pa aktivno podajamo predloge za ustreznejšo zakonsko regulativo, ki bi zagotavljala ustrezno varnost. Seveda pa pri tem vedno ne naletimo na dovolj posluha.
Kako se slovenska policija pripravlja na morebitni novi val migrantov?
Slovenska policija vsakodnevno spremlja dogajanje povezano z ilegalnimi migracijami. Nikakor si ne želimo ponovitve obdobja v lanskem in letošnjem letu, ko smo bili soočeni z enim največjim varnostnim izzivom, ko je Slovenijo prečkalo skoraj pol milijona beguncev. V tem obdobju smo le s skrajnimi napori uspeli, da smo ohranili stopnjo varnosti države in da naši državljani skoraj niso čutili vala, ki nas je zajel. Seveda smo tudi zaradi tega ves čas v stiku z mednarodnimi institucijami in državami, ki so kakorkoli povezane z ilegalnimi migracijami. Glede na dogajanje v svetu in regiji je razvoj dogodkov mogoče napovedati le z omejeno relevantnostjo. Razvoj ilegalnih migracij je namreč odvisen od številnih dejavnikov, na katere ima Slovenija le omejen vpliv. Zavedamo pa se, da moramo biti ves čas pripravljeni na poslabšanje razmer, tako organizacijsko, kakor tudi logistično. Tako ažurno potekajo priprave na morebitno krepitev »Balkanske poti«, pri čemer tesno sodelujemo z vsemi institucijami, organi in organizacijami, s katerimi smo sodelovali že v času prve begunske krize. Ob tem seveda ves čas načrtujemo in prilagajamo aktivnosti glede na razvoj dogodkov, zgostitve ilegalnih prehodov in novih pojavnih oblik na področju ilegalnih migracij.
Ali izvajanje identifikacijskih postopkov pri vstopu v državo oz. izstopu omogoča spremljanje tistih oseb (migrantov), ki so z vidika varnosti tvegane za nacionalno varnost?
Izvajanje identifikacijskih postopkov seveda omogoča preveritev in spremljanje oseb, ki predstavljajo varnostno tveganje, vendar je tudi to zamejeno z zmožnostmi preverjanja. V prvi vrsti predstavlja negativni dejavnik dejstvo, da osebe prihajajo iz držav, kjer ni urejenega varnostnega sistema, ali je v zelo slabem stanju. Tako je preverjanje v matičnih državah skorajda nemogoče. Zaradi tega je izrednega pomena kvaliteta sodelovanja z državami EU in Balkana in lahko rečem, da je tu sodelovanje ustrezno, saj se vsi zavedamo nevarnosti, ki jo lahko s seboj prinašajo ilegalne migracije (organiziran kriminal, terorizem… ). Za vstop oseb in prehajanje našega ozemlja ima slovenska policija že vse izdelane indikatorje tveganja, na podlagi katerih je mogoče izločati varnostno zanimive osebe. Seveda pa se zavedamo, da popolne zanesljivosti preverjanja ni mogoče doseči, kar potrjujejo tudi analize tragičnih dogodkov v evropskih državah. Osebe, ki vstopajo, se zadržujejo ali prehajajo državo, ob postopkih ne izkazujejo prav nobenih znakov varnostnega tveganja, lahko pa se čez mesece, leta radikalizirajo in postanejo dejavnik ogrožanja.
Okrogle mize z naslovom »Izzivi nacionalne varnosti po 25. letih samostojnosti Republike Slovenije«, ki se bo 14.9.2016 odvijala na Dnevu nacionalne varnosti 2016 se ne boste mogli udeležiti zaradi službenih obveznosti v tujini. Kakšno je vaše mnenje o tem, kaj smo na področju nacionalne varnosti uspeli narediti, kje smo danes in kako naprej?
Menim, da smo po 25. letih samostojne države lahko upravičeno ponosni na doseženo stopnjo varnosti v naši državi. Že vrsto let je Slovenija na lestvici stopnje varnosti v Evropi in regiji na samem vrhu ali med vodilnimi državami. In v očeh tujcev, ki obiščejo našo državo, je gotovo na prvem mestu občutek varnosti v naši državi in naravne danosti Slovenije. Seveda pa se moramo vsi zavedati, da varnost kot dobrina ni podana sama od sebe, ampak moramo za ohranjanje prispevati vsi, ne le institucije, katerih primarna naloga je zagotavljanje varnosti. Po drugi strani pa se tudi ne moremo in ne smemo zadovoljiti z dano varnostjo. Ravno v tem obdobju smo namreč soočeni s številnimi varnostnimi izzivi, ki zahtevajo sprotno spremljanje, analiziranje, načrtovanje in izvajanje aktivnosti, da to varnost ohranimo. Pri tem je gotovo potrebno tudi pravočasno reagiranje in prilagajanje vseh segmentov varnostnega sistema, zadostno vlaganje vanj in nadzor nad njegovim delom.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
