Nujna medicinska pomoč (NMP) obsega izvajanje nujnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt pacienta, pa tudi nujne prevoze pacientov. Od kje vaša želja po tovrstnem poklicu?
Pri meni se je želja, da pomagam ljudem, pojavila že v zgodnjih otroških letih, ko sem obiskala staro mamo v Nemčiji in sem lahko hodila z njo v zdravniško ordinacijo, kjer je skrbela za čistočo, jaz pa sem se igrala zdravnico in se vrtela na velikem zdravniškem stolu in imela okoli vratu stetoskop. Da postanem reševalka, je bila pa vedno moja želja. Za vsakič ko sem slišala sireno je v meni narastel adrenalin in sem želela biti na kraju dogodka, da pomagam. Dobila sem možnost, da sem lahko kot prostovoljka sodelovala pri NMP Krško in jim bom vedno hvaležna, ker so mi dali to možnost, da spoznam poklic reševalca in da je to poklic katerega želim opravljati. Je pa res, da kod ženska je bilo kar težje priti do svoje sanjske službe ampak z vztrajnostjo sem prišla do cilja. Moram pa povedati, da svoj poklic še vedno rada opravljam z velikim veseljem, z vsem srcem in še vedno čutim adrenalin v sebi, ko grem na intervencijo. Rada pa bi še omenila Reševalno postajo Ljubljana, katera mi je dala možnost, da na svojem poklicnem področju pridobim veliko samostojnega dela.
Foto: IVK Varensvet
V današnji družbi je delo reševalca nujne medicinske pomoči plemenit družbeno odgovoren poklic. Reševalci se pri svojem delu srečujete z najbolj zahtevnimi primeri reševanja ponesrečencev v različnih nesrečah in nudite prvo medicinsko pomoč bolnikom, ki potrebujejo pomoč. Kako poteka vaše delo v delovni izmeni in kakšno je povprečno število intervencij v katerih ste bili udeleženi?
Zjutraj je bila vedno predaja reševalnega vozila, če je avto bil po reanimaciji si ti prevzel odgovornost in uredil avto po standardu, da je lahko izmenska ekipa šla domov. Ko je bilo reševalno vozilo urejeno si sporočil dispečerskemu centu zdravstva, da si prost za intervencije. V ekipi je večina časa bila stalna ekipa in to je kar veliki plus. Čez dan je na razpolago več reševalnih vozil kot ponoči, čeprav tudi ponoči bi jih bilo lahko več, ker zna biti kar veliko intervencij v nočnem času. Vsak član ekipe ima postajo na katero si dobil intervencijo iz strani DCZ. Potem si se odpeljal na kraj, kjer so te potrebovali. Na kraju si pridobil informacije od pacienta, svojca, skrbnika za kakšno pomoč nas potrebujejo. Včasih si sam že ugotovil na kraju za kakšno intervencijo bo šlo in kako boš pristopil. Za nekatere intervencije si tudi lahko poklical za posvet zdravnika na SNMP, da sta skupaj rešila kakšne situacije in tukaj gre za veliko obojestransko zaupanje. Se pa je tudi zgodilo, da si rabil na kraju zdravnika in si ga preko DCZ aktiviral, ker je šlo za ogrožajoče življenje. Vmes si imel status kosila. Povprečno število intervencij je odvisno od dneva, kako DCZ sprejema klice in se usmerja po indeksu. Lahko se je zgodilo, da si imel v izmeni večkrat težjo intervencijo in si po intervenciji moral očistiti in urediti reševalno vozilo in takrat so ostale ekipe lahko zaradi tega bile še bolj obremenjene. Po navadi je vsaka ekipa lahko imela od 7 do 9 intervencij na dan in lahko se je zgodilo, da si šel na drugi teren, katerega pokriva druga reševalna postaja. Po koncu izmene si počistil in uredil reševalno vozilo, da si ga lahko predal svoji menjavi, katera je prišla v naslednjo izmeno. Čistoča in red sta in morata biti vzgled vsakega zdravstvenega delavca.
Foto: IVK Varensvet
Biti priča travmatičnim dogodkom, nesrečam in poškodbam gotovo ni lahko. Kako ohranjate motivacijo za delo reševalca NMP?
Ja, res je da naš poklic ni ravno lahek, pogosto se soočamo s hudimi in travmatičnimi situacijami. Takšne izkušnje lahko vplivajo na naše duševno in čustveno stanje in naše poslanstvo je, da prvi pomagamo in rešujemo življenje, zato lahko vsak neuspeh (smrt pacienta, poškodovanca) večkrat vzamemo kot osebni neuspeh. Delujemo tudi pod zelo nepredvidljivimi okoliščinami, od nas se vedno pričakuje, da reagiramo hitro in učinkovito. Motivacijo mi dajo zahvale in pohvale pacientov, svojcev in tudi študentov. To mi daje še večji zagon za delo in potrditev, da svoje delo opravljam odgovorno, profesionalno, empatično. Seveda, pa je moj »ventil«, da si vzamem čas zase in se sprostim in ohranim energijo in vzdržljivost, odhodi v gore.
Foto: IVK Varensvet
Ali vam je tekom vašega službovanja kakšen primer še posebej ostal v spominu?
Ja, nekatere intervencije ti ostanejo v spominu. Meni osebno izstopajo dve intervenciji. Prva je bila še najbolj težka, ko se mi je oseba, na drugi strani pred vhodom zdravstvenega doma ustrelila in sem dejansko videla celoten prizor. Za to intervencijo sem celo rabila zaupnika, da sem lahko »normalno« šla v službo, ko je bil čas za to, da se vrnem v proces dela. Drugi primer, kateri mi bo ostal v spominu je bil, ko smo v zasebnem življenju s prijateljico, reševale osebo iz vode. Prijateljica je klicala po mobilnem telefonu pomoč, jaz pa sem se posvetila osebi, katera je takrat rabila pomoč in tudi uspešno preprečila njene namene. So bile pa tudi intervencije v katerih bo bili udeleženi otroci ali pa kakšne posebne okoliščine, ki ti ostanejo v spominu.
Foto: IVK Varensvet
Se pogosto spominjate situacij, ki ste jih doživeli na delu oz. razmišljate o svojem delu tudi v osebnem življenju?
Ja, včasih se spominjam situacij, ki sem jih doživela na delu. Drugače se pa spominjam situacije, ko se peljem mimo kakšnega dogodka in potem me spomini popeljejo nazaj na čas intervencije. Sicer pa je vsak dan poln edinstvenih izkušenj, srečanj z različnimi ljudmi in reševanja izzivov. Vendar se trudim, da to ne prevzame preveč mojega osebnega življenja. Pomembno je najti ravnotežje med delom in prostim časom ter se osredotočiti tudi na druge vidike svojega življenja. Drugače pa so to situacije, ki so me izzvale in mi dale priložnost za osebno in strokovno rast.
Foto: IVK Varensvet
Na 7. Dnevih nacionalne varnosti ste prejeli priznanje Varensvet za reševalko nujne medicinske pomoči leta 2022, ki ga podeljuje IVK Inštitut za varnostno kulturo. Kaj vam pomeni takšno, sicer simbolično priznanje, ki ste ga prejeli?
Prejem priznanja za reševalko leta mi pomeni zelo veliko in sem počaščena, da sem bila izbrana. To je potrditev mojega truda, znanja, dosežkov in predanost pri reševanju življenj. Občutek, ko vidim, da sem lahko pomagala ljudem v njihovih najtežjih trenutkih, je neprecenljiv in ko nekdo to opazi in ceni moje delo, je res izjemno zadovoljstvo. Priznanje mi daje motivacijo in ponos, da še naprej dajem svoj maksimum in se izpopolnjujem v svojem poklicu. Hvala Vam za podelitev priznanja. Vaš portal Varensvet.si in revija Nacionalna varnost sta vir navdiha in vir različnih koristnih informacij.
Portal Varensvet.si E: info@varensvet.si
