Na Fakulteti za varnostne vede Univerza v Mariboru, kjer nadaljujete študij na podiplomskem programu varstvoslovja ste diplomirali na temo protiradikalizacijske strategije mednarodnih politično-varnostnih organizacij. Ali nam lahko predstavite katere so mednarodne politično-varnostne organizacije in zakaj konkretno se zavzemajo?
V kategorijo mednarodnih politično-varnostnih organizacij spadajo NATO, OVSE, EU, Svet Evrope in OZN. Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) je mednarodno politično-vojaško zavezništvo, ki trenutno obsega 31 držav članic. Poglavitni namen NATA je, da članicam zagotavlja varnostno in obrambno svetovanje, obenem pa je zavezana k mirnemu reševanju konfliktov. V kolikor se teh ne da odpraviti po diplomatski poti, morajo operacije kriznega upravljanja prevzeti vojaške sile in jih izvajati v skladu z določbo o kolektivni obrambi iz ustanovne listine zveze NATO.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) velja za največjo regionalno mednarodno varnostno organizacijo, ki pokriva 3 celine – Evropo, Azijo in Severno Ameriko ter tako vključuje 57 držav članic po vsem svetu. Je primarna institucija na področju kriznega upravljanja, zgodnjega opozarjanja, preprečevanja konfliktov in pokonfliktne obnove. Prednostna naloga organizacije je spopadanje z varnostnimi tveganji in grožnjami ter odpravljanje političnih, ekonomskih in družbenih razlik.
Evropska unija (EU) je skupnost 27 držav, njena prioritetna področja pa so zagotavljanje demokracije, enakopravnosti in vladavine prava ter promoviranje miru in stabilnosti. Sestavlja jo sedem evropskih institucij, sedem organov EU in okoli trideset agencij, denimo Agencija Evropske unije za azil, Cepol, Frontex, Europol, itd.
Svet Evrope je mednarodna organizacija na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter demokracije in vladavine prava. Danes pod svojim okriljem šteje 46 držav članic.
Tudi Organizacija Združenih narodov (OZN) si prizadeva ohranjati mednarodno varnost in mir in pri tem vzpostaviti tesne prijateljske odnose med narodi. Vseh 193 držav članic se prav tako zavzema za spodbujanje družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in krepitev človekovih pravic.
Katere so protiradikalizacijske strategije mednarodnih politično-varnostnih organizacij?
Vse hitrejši razvoj globalizacije in modernizacije je posledično doprinesel porast nemirov, radikalnih gibanj in terorističnih napadov, s katerimi so se bile primorane spopasti tudi pristojne varnostne institucije. Le-te so se tekom spoprijemanja s problematiko terorizma pogosto srečevale ravno s procesom radikalizacije, ki je dandanes zakoreninjena globoko v družbenih porah. Radikalizacija je večfazni proces, ki se razvija postopoma. Terorističnim skupinam služi kot mehanizem za novačenje novih podpornikov ekstremističnih ideologij, njena kompleksnost pa nedvomno predstavlja izziv vsem mednarodnim politično-varnostnim organizacijam. Slednje so razvile ustrezne smernice in strategije, ki svojim državam članicam služijo kot sredstvo za lažje prepoznavanje in obvladovanje radikalizacije. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da se vzroki in intenziteta pojava razlikujejo od države do države (poznamo namreč več vrst radikalizacije), posledično pa se lahko razlikujejo tudi njihovi preventivni ukrepi – na primer programi za prevencijo in ozaveščanje.
Pa vendarle je pri prepoznavi in zatiranju radikalizacije nujno vzpostaviti kvalitetne odnose s tujimi varnostnimi organizacijami, saj sta medinstitucionalno sodelovanje in ekstrapolacija dobrih protiradikalizacijskih praks ključnega pomena. Tako lahko uvidimo, da so si strategije OZN, OVSE, EU in Sveta Evrope pravzaprav vsebinsko zelo podobne. Kar se tiče smernic, je pri vseh strategijah moč zaslediti pomembnost povezanosti odločevalcev z zasebnim sektorjem in navsezadnje tudi s civilno družbo ter tako ključnim deležnikom na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni zagotoviti skupen in celovit pregled ukrepov. Teroristično propagando izpodbijajo tudi medkulturne politike, ki sprejemajo raznolikost, zagovarjajo enakopravnost ter spodbujajo interakcijo. Zato je treba omogočiti dvostranske politične dialoge in diskusije, skozi katere morajo biti uslišane tudi mlajše generacije ter vzpostaviti primerne programe pomoči. Obenem je treba spodbujati tudi participacijo žrtev ter slednje opolnomočiti, da svojo zgodbo delijo z ostalimi in tako to strahotno izkušnjo pretvorijo v konstruktivno silo. Strategije izpostavljajo tudi pomembnost sodelovanja z marginaliziranimi skupnostmi, s čimer se med prebivalci nevtralizira razkol, ki je pogosto sad rasnega razlikovanja in diskriminacije.
Prevencija radikalizacije nedvomno zahteva večjo stopnjo ozaveščanja, zato je pomembno vlagati tudi v kvalitetno izobraževanje in izobraževalne institucije. Šolski sistem predstavlja močno državno orodje za preprečevanje nastajanja raznoraznih radikalnih stališč med mladimi in posledično zmanjšuje verjetnost za radikalizacijo posameznika v poznejših obdobjih življenja. Torej je na šolski ravni pomembno implementirati takšne izobraževalne programe, ki spodbujajo mehke veščine, kritično mišljenje in digitalno pismenost, mladim pa je na prehodu med šolanjem in iskanjem zaposlitve na prvem mestu potrebno zagotoviti dodatne poklicne možnosti. Prav tako je treba pozornost uperiti tudi na socialna omrežja, ki predstavljajo glavno žarišče radikalnih in ekstremističnih vsebin. Družbeni mediji lahko služijo kot eno izmed najhitrejših sredstev za širitev protipropagandnih sporočil med posamezniki, dovzetnimi za radikalizacijo, če so le uporabljeni premišljeno.
Eskalacija tako kompleksnega in dinamičnega procesa, kot je radikalizacija, ostaja resna varnostna grožnja 21. stoletja, kar je tudi nevarnost za radikalizacijo mladih. Kaj nam lahko poveste o tem?
Tako je, radikalizacija je na prvi pogled zelo tih in neškodljiv proces, v kolikor pa se posameznik povsem radikalizira, ima to lahko enormne posledice za širšo družbo. Pogosti dejavniki, ki posameznika pahnejo v objem ekstremizma so diskriminacija, marginalizacija, politično zatiranje ter socialnoekonomske krize. Ekstremizem pa seveda ranljive osebe pričaka z odprtimi rokami. Običajno so to posamezniki, ki nimajo izoblikovane identitete, brezupno iščejo smisel življenja ter občutek sprejetosti in pripadnosti. Mladi so na tej točki absolutno ena izmed precej izpostavljenih skupin. V obdobju adolescence namreč prihajajo do stika z raznoraznimi situacijami, ki pa lahko za seboj pustijo grenak priokus. Zlasti tiste neprijetne preizkušnje pri mladih posameznikih ustvarijo psihološko ranljivost, zaradi katere so bolj dovzetni za različne ekstremistične ideologije. Te so ponotranjene znotraj določene radikalne skupine, v katero so mladi pogosto tudi rekrutirani. Mladostništvo spremlja tudi iskanje identitete, kar predstavlja ključno gonilo nasilne radikalizacije. Prav tako ima veliko težo tudi iskanje občutka pripadnosti neki skupnosti. Obenem pa se z modernizacijo in vse večjo potrebo po uporabi interneta in tehnologije, povečuje tudi ranljivost mladih na spletu. Lovke terorističnih celic danes prežijo na ranljive posameznike na vsakem koraku, splet pa jim pri tem omogoča, da svoje cilje dosežejo v krajšem času in večjem obsegu.
V letu 2023 ste bili na študijski izmenjavi, kjer ste en semester študirali na Fakulteti za kazenski pregon v Budimpešti. Kaj nam lahko poveste o tej študijski izkušnji?
Budimpešta je meni osebno ena izmed lepših evropskih prestolnic, katero zaznamuje prelepa arhitektura na obeh bregovih reke Donave, zato sem nadvse vesela, da sem se odločila za študij na tamkajšnji Fakulteti za kazenski pregon. Le-ta spada pod Univerzo za javno upravo in poseduje značilnosti univerzitetne šole ter policijske akademije hkrati, zato so študentje na predavanjih uniformirani, držati se morajo formalnih pravil, ki urejajo življenje policistov na terenu ter spoštovati tradicije skupnosti kazenskega pregona. Študij za mednarodne študente je v celoti potekal v angleškem jeziku, obiskovala pa sem predmete s področja evropskih migracij, viktimologije, kriminalističnih študij ter vodenja in upravljanja. Poleg tega pa sem na Madžarskem začela s pisanjem magistrskega dela, ki se vsebinsko navezuje tudi na madžarski sistem notranje varnosti. Živela sem v študentskem kampusu, le korak stran od fakultete in le kratko vožnjo do samega mestnega jedra. Kampus študentom ponuja veliko število športnih površin, od nogometnega in košarkarskega igrišča, do bazena in hale za sabljanje. Ima tudi svoje strelišče, jahališče in zunanji poligon za kadete, vse to pa skupaj povezuje čudovit park s kratkimi sprehajalnimi stezicami in jezerom. Ena izmed posebnih priložnosti, ki sem jo kot mednarodna študentka brez pomisleka izkoristila, je včlanitev v parlamentarno knjižnico, ki se nahaja v sami notranjosti madžarskega parlamenta, za katero vedo le redki.
Tekom študija sem imela tudi nekaj časa za raziskovanje celotne Madžarske. Nabrala sem nemalo spominov, ki se vrstijo od »madžarskega morja« Balaton na zahodu, do prijetnega mesteca Miskolc v bližini dvorca Lillafüred na severovzhodu, pa od mesta Mohács na jugu države, ki slovi po zloglasnih pustnih karnevalih in kurentovanju, vse do čudovitega Esztergoma na severu, kjer tamkajšnji most razdvaja meja med Madžarsko in Slovaško. Izleti iz moderne prestolnice na madžarsko podeželje, so mi nedvomno omogočili boljši vpogled v tamkajšnje življenjske razmere. Prav tako sem bila deležna spoznavanja njihove pestre kulture in še bolj pestrega jezika, a sem si oboje zastavila kot izziv, ki ga je lahko osvojiti. Izmenjava mi je poleg novega znanja prinesla veliko novih izkušenj in poznanstev, predvsem pa je še dodatno pripomogla pri osebni rasti. Naučila me je večje samostojnosti, strpnosti in prilagodljivosti v raznih situacijah, okrepila pa je tudi mojo željo po razvoju kariere, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni.
Pri projektu Varna šola in skupnost, ki ga izvaja IVK Inštitut za varnostno kulturo in v katerega se lahko osnovne in srednje šole brezplačno prijavijo za sodelovanje pri kvizu, ste namestnica vodje projektne skupine, ki pripravlja vsebine za kviz, s katerim se želi med drugim tudi opolnomočiti mlade o pomenu varnosti in kaj lahko sami naredijo za svojo varnost. Kaj je po vašem mnenju pomembno, ko govorimo o varnosti mladih?
Pri varnosti mlajših generacij bi izpostavila predvsem psihološko, prometno in spletno varnost. Psihološka varnost mogoče na prvi pogled ne vzbuja nekaj preveč pozornosti, pa vendar je izjemno relevantnega pomena, saj se jo običajno opredeljuje glede na pojavnost znotraj določene organizacije ali skupine, bodisi v šolskih institucijah bodisi na delovnem mestu. Ker se mladi v času adolescence srečujejo tako s šolskim in delovnim okoljem, je nujno potrebno, da se psihološko varnost na teh področjih tudi zagotovi. Mladim mora biti omogočeno varno okolje z ničelno toleranco do nasilja, zmožni morajo biti izražati svoja stališča in biti pri temu slišani in spoštovani. Varno okolje in dobri medosebni odnosi namreč doprinesejo boljše učne in delovne rezultate, obenem pa ne spodbujajo nestrpnosti, ki je velikokrat povod za verbalno in fizično nasilje.
Prometna varnost je zelo pomembna za mladostnike, ne glede na to, ali so izpit za avto že pridobili ali ne. Udeleženci prometa so vsi, tudi pešci in kolesarji, zato je prav, da se o varnem vključevanju v cestni promet ozavešča že v nižjih razredih osnovnih šol. Navsezadnje bi izpostavila tudi varnost na spletu, kjer današnja mladina preživlja vse več časa. Med najpogostejše nevarnosti, katerim so izpostavljeni otroci in mladi, štejemo spletno nasilje (to je v večini primerov zadano s strani sovrstnikov), spletno nadlegovanje, pošiljanje neprimernih vsebin, zlorabo osebnih podatkov ali celo krajo identitete, spletne prevare in zlonamerno programsko opremo ter dopisovanje z neznanci, kar pa lahko privede do srečevanja in nadlegovanja v resničnem svetu. Pri starejših mladostnikih so nedvomno pomembna tudi interaktivna izobraževanja s področja prepovedanih substanc, spolnih zlorab in nasilja v družini.
Ker spadate v mlajše generacije, kaj opažate pri mladih, ali se ti po vašem mnenju dovolj dobro zavedajo nevarnosti, ki jim na prehodu v odraslost pretijo?
Če se navežem kar na področje spletne varnosti, menim, da so mladi danes veliko bolj spretni pri uporabi tehnologije, kot generacije poprej. A to še ne nujno pomeni, da so bolj ozaveščeni o nevarnostih, ki prežijo na spletu, saj lahko tudi sami hitro postanejo žrtve spletnih pasti. Varna raba interneta ne pomeni zgolj varnost pred raznoraznimi virusi in spletnimi goljufijami, temveč zajema tudi kulturno vedenje in ustrezno komunikacijo v digitalnem svetu. Ena izmed ključnih slabosti interneta in socialnih omrežij je ta, da so mladi danes veliko bolj odvisni ali celo zasvojeni z uporabo le-teh in osebno sem mnenja, da se tega premalo zavedajo. Prenos preživljanja prostega časa iz otroških igrišč na digitalne zaslone ima nemalo škodljivih učinkov na fizično in psihično zdravje. Zadnjih nekaj let se vedno bolj izpostavlja zaskrbljenost ob porastu problematike FOMO (angl. fear of missing out; slov. strah pred zamujanjem), ki pomeni skrb posameznika, da drugi živijo boljše in ugodnejše življenje od njih samih. Socialna omrežja v veliki meri vplivajo tudi na samopodobo mladih, saj se ti neprestano primerjajo z ideali, ki so v večini primerov zgolj iluzija. Zato je pri tem potrebno apelirati na starše, ki morajo pri vzgoji otrok prevzeti pobudo že na samem začetku njihovega rokovanja z digitalnim svetom in na ta način zagotoviti kar se da optimalno in varno vključevanje na socialna omrežja.
Portal Varensvet.si E: info@varensvet.si
