Na 2. Dnevu nacionalne varnosti v oktobru 2017 ste dejali, ”Da je nepredvidljivosti varnostnih dogodkov in spreminjanju pojavnih oblik kriminalitete treba prilagoditi način odziva tudi s spremembami ključne zakonodaje, ki omogoča, da se učinkovito izvršuje ustavno in zakonsko zagotovljeno pravico ljudi do varnosti.” Ali nam lahko poveste kaj ste konkretno imeli v mislih?
Dolžnost policije je zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in krepitev pravne države. Dejstvo pa je, da kriminalne združbe vedno znova razvijajo nove metode delovanja, zato smo dolžni policiji zagotoviti taka pooblastila in sredstva, ki jim bodo omogočala, da se lahko učinkovito in uspešno borijo proti izzivom sodobnega časa. V Ministrstvu za notranje zadeve zvesto sledimo temu cilju in v tem mandatu smo uspešno zaključili celovito prenovo ključne policijske zakonodaje. Tako s spremembami Zakona o nalogah in pooblastilih policije zagotavljamo še višjo pravno in osebno varnost ljudi ter njihovega premoženja. Le sodobna policija, ki ima na voljo ustrezna pooblastila in tehnična sredstva, bo lahko tudi v prihodnje zagotavljala, da bomo živeli v varni državi.
Tudi sprejete spremembe Zakona o organiziranosti in delu v policiji gredo v to smer. Njihov glavni namen je namreč zagotoviti učinkovitejše delovanje policije kot celote, da se lahko učinkovito odziva na varnostne izzive v svetu. Ob tem pa vzpostavljamo tudi karierni sistem v policiji, ki bo omogočal profesionalni razvoj policistov ter organiziranje in opravljanje dela policije tako, da se v družbi ne bo spremenila stopnja varnosti državljanov.
V zadnjih letih se Evropa sooča s številnimi t.i. hibridnimi grožnjami. Ali nam poveste, kako se tovrstna problematika v EU obravnava na ministrski ravni?
Celotno področje hibridnih groženj se usklajuje predvsem v okviru vključevanja v mednarodne zaveze, kot sta NATO in EU, kjer se predvideva skupen pristop k soočanju s tovrstno problematiko, kar je razvidno tudi iz lanskega skupnega poročila Evropske komisije o izvajanju skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj. O hibridnih grožnjah so nekajkrat razpravljali voditelji držav članic EU. Evropski svet je tako junija 2015 opozoril na problematiko tovrstnih groženj in poudaril potrebo po razširitvi mandata misij Skupne varnostne in obrambne politike za podporo prizadevanjem držav članic v boju proti tovrstnim grožnjam. Svet EU v sestavi zunanjih ministrov pa je na temo hibridnih groženj aprila 2016 sprejel sklepe Sveta o preprečevanju hibridnih groženj, v katerih je poudaril, da so za varnost in obrambo pred tovrstnimi grožnjami še vedno odgovorne predvsem države članice, ki pa lahko v ta namen mobilizirajo orodja in mehanizme EU. Poudarjena je bila tudi potreba po medsektorskem pristopu. Ministri za notranje zadeve hibridnih groženj kot samostojne teme do sedaj sicer še nismo obravnavali, smo pa nekajkrat naslovili posamezne vidike, kot so na primer uporaba spleta za širjenje sovražnih vsebin, zagotavljanje varnosti IT sistemov in podobno.
Ministrstvo za notranje zadeve redno in dejavno sodeluje pri obravnavi problematike hibridnih groženj v okviru svojih pristojnosti. Koordinacijsko vlogo na mednarodni ravni ima sicer Ministrstvo za obrambo, vendar pa naše ministrstvo v sklopu teh in še drugih aktivnosti, povezanih z zagotavljanjem notranje varnosti, med katere sodi tudi pregon različnih kriminalnih dejanj, obravnava realne dogodke, ki bi jih lahko šteli pod hibridne grožnje.
Preprečevanje hibridnih groženj je v veliki meri v pristojnosti držav članic EU. Kako je Slovenija pripravljena na tovrstne grožnje?
Hibridne grožnje same po sebi niso nekaj novega, uporabljeno je samo novo pojmovanje. V odzivu na te grožnje se tako načrtuje uporabo vseh instrumentov, ki bi jih sicer aktivirali za posamične grožnje. Ministrstvo za notranje zadeve skupaj z organoma v sestavi sodeluje v raznovrstnih aktivnostih, katerih rezultat je tudi, da Slovenija v mednarodnem okolju velja za zelo varno državo. Res, da je celovito preprečevanje hibridnih groženj pri nas še na začetku svoje poti, je pa že danes sistem nacionalne varnosti razdeljen v več podsistemov, ki se med seboj izredno dobro dopolnjujejo, kar se največkrat izkaže ob različnih nesrečah, kjer se izkažejo vsi nosilci od policije do reševalcev.
V času vodenja Ministrstva za notranje zadeve se soočate z bolj ali manj pomembnimi izzivi. Ali vam je katero področje bilo še posebej pomembno, da ste ga oz., da si ga želite realizirati?
Že ob svoji predstavitvi v Državnem zboru pred začetkom svojega mandata septembra 2014 sem poudarila, da bo težišče mojega delovanja na policiji. Dejstvo je namreč, da je policija najbolj vidna roka države, ki pa mora biti obenem popolnoma avtonomna in depolitizirana. Zato je bila moja prednostna naloga kot ministrice policiji zagotoviti ustrezne pogoje za samostojno, kakovostno in uspešno delo. Rezultati zgovorno kažejo, da nam je to tudi uspelo. Poleg prenove policijske zakonodaje, s katero zagotavljamo še višjo pravno in osebno varnost ljudi in njihovega premoženja, smo v tem mandatu sprejeli številne ukrepe, s katerimi smo bistveno izboljšali položaj zaposlenih v policiji, dosegli smo višje vrednotena delovna mesta v policiji, trend zaposlovanja obrnili v pozitivno smer, tečejo priprave za vzpostavitev kariernega sistema v policiji … Zagotovili smo višja proračunska sredstva za policijo, posodobili vozni park, policistom zagotovili osebno in zaščitno opremo ter tako povečali tudi njihovo varnost pri opravljanju policijskih nalog. Tako smo po praktično desetih letih predhodnega zanemarjanja in izčrpavanja policiji dali nujno potrebna sredstva za njeno nemoteno delo in dolgoročni razvoj.
Moj mandat so seveda zaznamovale množične migracije v letih 2015 in 2016, ko je našo državo prečkalo skoraj pol milijona migrantov. Ponosna sem, da smo kljub temu situacijo vseskozi popolnoma nadzorovali, varnostne razmere pa se v času migracijske krize prav nič niso spremenile in Slovenija ostaja varna država. Da pa bi notranjo varnost na tako visoki ravni ohranili tudi v primeru spremenjenih migracijskih razmer, smo z dopolnitvami Zakona o tujcih zagotovili tudi ustrezne rešitve.
Slovenija je ena najbolj varnih držav na svetu, kar je verjetno okoliščina, v katerih je težje argumentirati, da Policija potrebuje določena finančna sredstva in druge resurse za njeno učinkovito delovanje. Ali na tem področju delamo korake v pravo smer in se zavedamo, da za dobro nacionalno varnost potrebujemo Policijo, ki se bo lahko spopadala z vsemi oblikami groženj?
Slovenija je varna država in to je dejstvo, ki nam ga lahko upravičeno zavidajo številne evropske države. Veseli me, da se tudi naši prebivalci in prebivalke v njej počutijo varno. Zaupajo delu slovenskih policistk in policistov, ki ga ocenjujejo kot učinkovito in uspešno. Na to dejstvo sem ponosna, saj menim, da se uspeh policije meri s stopnjo dosežene varnosti v državi. Vendar bi bilo skrajno neresno ali celo nevarno misliti, da je s tem naše delo končano. Nikoli si namreč ne smemo dovoliti, da varnost kadarkoli jemljemo za nekaj samoumevnega. Nujno je, da se tega zavedamo vsi, tako pristojne institucije kot sleherni posameznik. Dejstvo je, da bo le sodobna policija, ki ima na voljo ustrezna pooblastila, tehnična sredstva in opremo, lahko tudi v prihodnje vsem prebivalcem zagotavljala, da bomo še naprej živeli v varni državi. Menim, da gredo vsi naši koraki v to smer – dokaz za to je nenazadnje tudi Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – Kakovostna policija za varno Slovenijo, ki jo je Državni zbor sprejel septembra 2015. Predstavlja najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, ki zagotavlja platformo in okvir za dolgoročni razvoj policije in je hkrati temelj srednjeročnih načrtov dela policije. Gre za strateški dokument, ki odgovarja na ključna vprašanja dolgoročnega razvoja policije in zagotavlja konstantnost prioritet in vlaganje v varnost. Ob tem gre še poudariti, da je celotna ocenjena vrednost višine sredstev za realizacijo nalog iz resolucije več kot 500 milijonov evrov.
P. D. E: info@varensvet.si
