Območje Policijske uprave Ljubljana, pokriva 21,2 % celotnega ozemlja Slovenije. Poleg glavnega mesta Ljubljana, obsega tudi številna druga območja, med katera spadajo tudi prostrani kočevski gozdovi, vključno z mejo s Hrvaško. Na kakšen način spremljate dogajanje na nenaseljenih območjih ob meji s Hrvaško, ki obsega cca. 93 km z vidika zagotavljanja varnosti pred nezakonitimi prehodi migrantov?
Na območju ljubljanske policijske uprave živi približno 616.000 prebivalcev. Kot ste že sami omenili območje pokriva 21,2 % ozemlja Slovenije. Njen geografski položaj, na eni strani predstavlja stičišče vseh glavnih prometnih tokov, na drugi strani pa zajema tudi obsežen del ruralnega območja. Navedene značilnosti nedvomno vplivajo na obseg in vrsto kriminalitete ter prekrškov kar predstavlja svojevrsten varnostni izziv.
Policisti Policijske uprave Ljubljana varujejo 93 kilometrov zunanje državne meje z Republiko Hrvaško in sicer Policijska postaja Kočevje 55 kilometrov, z Mejnim prehodom za mednarodni promet Petrina in Mejnim prehodom za obmejni promet Osilnica, Policijska postaja Ribnica 23 kilometrov, z Mejnim prehodom za obmejni promet Podplanina in Mejnim prehodom za obmejni promet Novi Kot ter Policijska postaja Cerknica 15 kilometrov, z Mejnim prehodom za mednarodni promet Babno Polje.
V letu 2016 smo obravnavali 118 (21, 2015) oseb zaradi nezakonitega vstopa iz Republike Hrvaške, od tega 46 (8, 2015) tujcev na območju meje z R Hrvaško, katero varuje PU Ljubljana. Ostali obravnavani tujci so nezakonito vstopili na območjih drugih policijskih uprav, in bili odkriti v notranjosti na območju PU Ljubljana.
Varovanje državne meje poteka s klasičnimi oblikami policijskega dela (opazovalne službe, patruljiranje,…). Naloge pa poleg policistov iz območnih enot izvajajo tudi policisti iz področnih enot, kot sta vodniki službenih psov, konjeniki. Pri varovanju državne meje pa uporabljamo tudi policijski helikopter. V zadnjem času pri varovanju državne meje sodelujemo tudi s Slovensko vojsko, ki izvaja patruljiranje na državni meji s policisti.
Rad bi izpostavil dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, gozdarji, ribiči, lovci,…. in seveda obmejnim prebivalstvom, kateri so nam v veliko pomoč pri varovanju državne meje.
Foto: PU Ljubljana
V zadnjih letih se veliko govori o načinu dela v skupnost usmerjeno policijsko delo. Kako ste zadovoljni z aktivnostmi policije na območju PU Ljubljana na tem področju in kje so po vašem mnenju še rezerve?
Poslanstvo policije je v tem, da zagotavlja varnost. To pomeni razmere, ki omogočajo ljudem, da lahko delajo, se izobražujejo, družijo… Da lahko policija izpolnjuje svoje poslanstvo potrebuje informacije, ki ogrožajo varnost. Da te informacije pridobi, mora biti prisotna med ljudmi. Med ljudmi mora uživati visok nivo ugleda in zaupanja, da ji bodo posredovali takšne informacije. Bistvo dela policije v skupnosti je reševanje varnostnih problemov. Pri tem mora biti usmerjena na problem in ves čas imeti pred očmi odpravo motečega elementa, ki vpliva na varnost. Za cilj mora imeti zadovoljstvo posameznika, določene soseske, skupnosti… To delamo na način, da na eni strani v reševanje problema vključimo vse potrebne policijske sile in ukrepe, na drugi strani pa intenzivno sodelujemo s prizadetim posameznikom, sosesko, skupnostjo. Ves čas si medsebojno izmenjujemo podatke, ki so potrebi za reševanje varnostnega problema in stanje do katerega smo prišli. Pri tem je izjemno pomembno, da za varnostni problem izvemo čim prej. Ko je še majhen, ga je veliko lažje sanirati, kot kasneje, ko se razplameni. Še enkrat bom poudaril, kako pomembna je prisotnost policistov na terenu, med ljudmi in njihovo medsebojno poznavanje.
Moje osebno mnenje je, da smo na tem področju potegnili voz naprej in naredili pomemben premik v razmišljanju in dojemanju vloge policije. Seveda se vedno najdejo rezerve, vendar bolj kot rezerve se mi zdi pomembno zavedanje in poudarjanje, da policija obstaja zaradi ljudi in ne obratno.
Ko govorimo o prijavljenih in odkritih kaznivih dejanjih uradnih oseb policije, za kakšne odkrite primere gre najbolj pogosto?
Za obravnavo kaznivih dejanj, katerih so osumljene uradne osebe zaposlene v policiji je pristojen Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na Specializiranem državnem tožilstvu. V letu 2016 smo na Specializirano državno tožilstvo odstopili 23 zadev, ki so se nanašale na sume storitve kaznivih dejanj ponarejanja uradnih listin, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, nevarne vožnje v cestnem prometu, poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, šikaniranja na delovnem mestu, prikrivanja, poškodovanja tuje stvari, kršitev človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, nasilništva in neupravičenega vstopa v stanovanje. Pri tem je potrebno poudariti, da gre v tej fazi zgolj za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Nadaljnje preverjanje in utemeljevanje pa je v pristojnosti Posebnega oddelka na Specializiranem državnem tožilstvu.
Na tem mestu bi še dodal, da smo zaradi hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, 2 (3, 2015) policistom izredno odpovedali pogodbo o zaposlitvi, 5 (7, 2015) policistom, pa so bila izdana pisna opozorila pred odpovedjo pogodbenega razmerja.
Glede na leto 2014 se je v letu 2015 na območju PU Ljubljana zelo zmanjšalo število napadov na policiste in sicer za cca 34 %. Komu gre pripisovati takšen upad?
Na območju Policijske uprave Ljubljana smo v letu 2016 obravnavali 57 (50-2015) kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti. Število vseh napadenih policistov v letu 2016 pa je bilo 89 (78, 2015).
Evidentiranih je bilo tudi 5 (4, 2015) groženj policistom, ki pa so bile ocenjene z nizko stopnjo ogroženosti. Grožnje in napadi so bili v vseh primerih povezani z delom ali zaradi dela v policiji.
Do tovrstnih kaznivih dejanj najpogosteje prihaja pri posredovanju policistov v kršitvah javnega reda in miru in pri izvajanju pooblastil v nadzoru cestnega prometa, občasno tudi pri preiskovanju kaznivih dejanj. Čeprav se grožnje praviloma izkazujejo že med izvajanjem pooblastil na kraju, so jih policisti v manjšem deležu deležni tudi v prostem času, so pa bile izrečene v povezavi s policistovim delom.
V vseh primerih napadov na policiste in izrečenih groženj takoj izvedemo vse potrebne ukrepe za zaščito policistov in njihovih družinskih članov, vključno z nudenjem psihosocialne pomoči.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
