Mag. Roman Fortuna, vodja mestnega redarstva, Mestna Občina Ljubljana

Ste vodja Mestnega redarstva v Mestni občini Ljubljana. Ali nam predstavite naloge in pristojnosti Mestnega redarstva?

Vodenje Mestnega redarstva Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MR) sem prevzel 21. 3. 2015. MR kot prekrškovni organ MOL v okviru in v skladu s predpisi zagotavlja pripravo programa varnosti MOL ter na njegovi podlagi skrbi za javno varnost in javni red na območju MOL. Pristojnosti MR so:

nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
varovati ceste in okolje,
skrbeti za varnost na javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino,
vzdrževati javni red in mir,
voditi prekrškovni postopek v skladu z zakonom,
voditi predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s prekrškovnim postopkom.

Foto: arhiv MR

Ali nam lahko poveste, kako v Ljubljani poteka sodelovanje MR in policije, kje je sodelovanje dobro in kje bi ga bilo potrebno izboljšati?

Sodelovanje med policijo in MR poteka v obliki mešanih patrulj že od leta 2009, ko sta direktor Policijske uprave Ljubljana, mag. Stanislav Vrečar in župan MOL, Zoran Janković podpisala Protokol o sodelovanju Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana in Policijske uprave Ljubljana (v nadaljevanju: Protokol). V tem Protokolu je urejeno skupno izvajanje nalog policije in redarstva na območju MOL. Ocenjujem, da je sodelovanje na vsem segmentih tako pri izmenjavi informacij, izvedbi operativnih nalog, kot tudi preventivnih dejavnosti na visokem profesionalnem nivoju. Moja želja je dnevno sodelovanje v mešanih patruljah z vsemi policijskimi postajami na območju MOL, a še kako se zavedam kadrovskih zmožnosti tako policije, kot tudi MR.

Foto: arhiv MR Sodelovanje mestnih redarjev v mešanih patruljah s policisti

Kako potekajo aktivnosti oz ravnanja mestnih redarjev v Ljubljani, v primeru hujšega kaznivega dejanja, npr. ropa ipd?

Izhodišče za izmenjavo informacij med policijo in MR je Protokol. V primeru hujših kaznivih dejanj, iskanju pogrešanih oseb, iskanju oseb, pobeglih voznikov … OKC PU Ljubljana neposredno obvešča dežurno službo MR. Prejeto obvestilo se nato posreduje vsem operativnim patruljam MR na terenu.

Mestni redarji se pri svojem delu srečujete tudi z različnimi varnostnimi tveganji. Kako usposabljate mestne redarje na področju fizične/osebne varnosti, namreč znani so tudi fizični napadi?

Res je. Dejstvo je, da nekateri kršitelji izvedene ukrepe mestnih redarjev jemljejo osebno ne glede na to, da zavestno kršijo prometna pravila. Zato smo žal priča tudi napadom na mestne redarje. Kandidati za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva so napoteni na osnovno strokovno usposabljanje in preizkus znanja, katerega izvaja Policijska akademija, Generalne policijske uprave. Na strokovnem usposabljanju kandidati med ostalim pridobijo tudi znanja za izvajanje pooblastil in praktičnih postopkov. Mestni redarji se morajo nato vsaka tri leta udeležiti obdobnega izpopolnjevanja v skladu s programom obdobnega izpopolnjevanja, med katere sodi tudi strokovno področje veščin. Ker se zavedamo pomena tovrstnih veščin le-te v skrbi za kadre, vključimo v letni načrt dela MR.

Ali beležite statistiko groženj in fizičnih napadov (poškodb) na mestne redarje za zadnjih 5 let?

Grafikon prikazuje prekrške in kazniva dejanja zoper PUO za obdobje zadnjih pet let. Za leto 2015 so zajeti podatki do vključno 30. 11. 2015. Statistike groženj in fizičnih napadov ne vodimo. Veseli nas, da zaenkrat ne beležimo hujših poškodb mestnih redarjev ob fizičnih napadih. Kot prekrški so obravnavane kršitve nedostojnega vedenja do uradne osebe pri uradnem poslovanju po Zakonu o varstvu javnem redu in miru. V zadnjem času vse prevečkrat opažamo, da so storilci, ki grozijo mestnim redarjem, vedno bolj predrzni. Tovrstne grožnje obravnavamo z vso resnostjo in jih odstopamo organom pregona.

V Slovenskem združenju za varen svet, se formira skupina Civilistov za lokalno varnost, ki si bo prizadevala za zmanjšanje kriminala v lokalnem okolju, v soseskah/naseljih. Izhajamo namreč iz dejstva, da smo za svojo varnost, v prvi vrsti odgovorni sami, službe in organi, ki skrbijo za varnost pa potrebujejo pomoč na področju zagotavljanja splošne varnosti. Torej naloga Civilistov za varnost bo pomoč in ozaveščanje občanov/državljanov, da se lahko s preventivnim delovanjem izognejo marsikateri neljubi situaciji, ter da ne postanejo žrtve kaznivih dejanj. Kakšno vlogo in moč imajo lahko po vašem mnenju tovrstni civilisti v lokalnem okolju, in v slovenskem prostoru, kjer imamo še relativno visoko stopnjo varnosti?

Kot sami ugotavljate smo lahko res veseli visoke stopnje varnosti. Toda dejstvo je, da temu ni tako povsod in glede na dogodke iz bližnje preteklosti ne kaže nič na bolje. Le organizirano in usmerjeno delovanje na preventivnem področju lahko še kako pripomore k večji varnosti v lokalni skupnosti. Predvsem ozaveščanje občanov z oblikami samozaščitnega ravnanja in posledično njihova pripravljenost za sodelovanje tudi na področju zagotavljanja varnosti v lokalnem okolju je ključnega pomena. Tovrsten način organiziranja in delovanja ocenjujemo kot partnerski odnos z organi, ki so v okviru svojih pristojnosti poklicani, da preprečujejo taka dejanja.