V podjetju Acroni ste varnostni menedžer od leta 2007. Ali nam lahko zaupate svojo poklicno pot oziroma kje vse ste delali pred tem?
Moja poklicna pot je bila začrtana leta 1986, ko sem začel s šolanjem na takratni Kadetski šoli za miličnike v Tacnu. Od takrat naprej sem povezan z varnostjo. Prve poklicne korake kot policist, takrat še miličnik, sem opravil na Policijskem oddelku Ljubljana Rudnik, med letoma 1990 in 1995. Ko so oddelek ukinili sem bil premeščen na Policijsko postajo Ljubljana Vič in sem nadaljeval s kariero kriminalista lokalne kriminalistične skupine. Takrat se je v Sloveniji na nivoju policijskih postaj ustanovilo lokalne kriminalistične skupine. Novo tisočletje mi je prineslo nove izzive in priložnosti. Leta 2000 sem prvič diplomiral, na visokošolskem strokovnem programu, drugače pa je tudi po tem moja kariera tesno povezana s študijem in pridobivanjem novih spoznanj. Leta 2000 sem postal pomočnik komandirja na Policijski postaji Ljubljana Šiška. Prevzel sem področje kriminalitete in kasneje napredoval v prvega pomočnika. Leta 2007 se je moja kariera v policijskih vrstah, po 17 letih zaključila.
Ko sem leta 1986 odšel v Tacen sem bil prepričan, da bom vse svoje življenje policist. Biti policist ni le poklic, to je način življenje, ki pa je mnogokrat, recimo temu neprijazen. Žal ali pa na mojo srečo se je življenje obrnilo drugače in sem dobil priložnost da izkusim tudi »civilno življenje« in sem spremenil način življenja. A ni mi žal 17 let dela v policiji. Imel sem sijajne sodelavce in prijatelje, ki jih še danes izredno cenim. Opravljal sem praktično vse policijske naloge in mnoge tudi vodil. Veliko sem se naučil, tako »o obrti, kot o obrtnikih«. Spoznal pa sem tudi temne plati v policiji, in zato sem tudi odšel.
V Acroniju sem od leta 2007 varnostni menedžer. Odgovoren sem za področje varnosti, v okviru tega pa opravljam cel spekter nalog. V moj delokrog sodi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanja kaznivih dejanj, kot so na primer tatvine, goljufije, nasilje na delovnem mestu. Ukvarjam se z ugotavljanjem disciplinskih kršitev oziroma kršitev pogodbenih obveznosti, sodelujem v preiskavah izrednih dogodkov, se pravi industrijskih nesrečah, ekoloških nesrečah oziroma dogodkih. Imamo pa v podjetju tudi službo, ki se posebej ukvarja s področjem ekologije, zdravja in varnosti pri delu in požarno varnostjo, vendar moje naloge ne segajo na to področje. Sem pa seveda vključen tudi v preiskave večjih izrednih dogodkov na tem področju. Sodelujem in nadziram varnostno službo ter pogodbeno detektivsko agencijo. V podjetju pa sem imel priložnost 3 leta voditi tudi kadrovsko področje. Tako se že 25 let ukvarjam z varnostnimi pojavi in ljudmi, tako v okviru poklica kot študija.
Podjetje Acroni se ukvarja s proizvodnjo jekla. Katera so tista varnostna tveganja, katerim morate v podjetju nameniti največ pozornosti?
Največ pozornosti namenjamo varovanju premoženja, večinoma preprečevanju tatvin. Pri proizvodnji jekla uporabljamo dodatke (legure) kot so nikelj, niobij, ki dosegajo visoke cene na trgu. Naj omenim, da cena tone niklja lahko doseže več deset tisoč evrov. Pa tudi izdelki, ki jih proizvajamo dosegajo vrednosti v tisočih evrih. Za tatvine so bili zanimivi tudi rezervni deli, razni kabli, stari odpisani transformatorji in razni kosi odpadnega železa, pa baker. Skratka najde se marsikaj, kar se da prodati naprej. V podjetju pa potekajo večje investicije, kar pomeni, da dnevno prihaja v podjetje večje število zunanjih izvajalcev in je potrebno imeti nadzor nad vstopi in izstopi, gibanjem na območju, spoštovanju varnostnih predpisov in reda na območju podjetja.
Pa tudi brez investicij dnevno sodelujemo z veliko zunanjimi izvajalci, ki opravljajo za nas različne storitve. Tukaj se potem postavlja tudi vprašanje poštenega odnosa, ali so res opravljene storitve, ki so bile računane. Tudi tu smo že beležili zlorabe zaupanja.
Za večino nalog povezanih z varovanjem premoženja imamo najeto zunanjo varnostno službo. Žal pa je bila tudi varnostna služba eno izmed varnostnih tveganj, s katerim smo se ukvarjali. Če varnostna služba ne opravlja svojih nalog kot bi morala, to predstavlja za naročnika veliko tveganje. Žal smo to morali izkusiti na lastni koži, upam pa da je sedaj to tveganje odpravljeno ali vsaj obvladljivo.
Ne ravno dnevno, pogosto pa se ukvarjamo z različnimi disciplinskimi kršitvami zaposlenih, večinoma jih danes obravnavamo, kot kršitve pogodbenih obveznosti. Ko sem leta 2007 prišel v Acroni je bilo uživanje alkohola na delu in primeri, da je zaposleni prišel vinjen v službo, kar pogost pojav. Tu smo naredili kar velik korak naprej. Vinjen ali drogiran delavec ne da ne more delati, temveč tudi ogroža sodelavce, proizvodnjo, ali pa vsaj ustvarja nelagodje med sodelavci. Se pa tudi ukvarjamo s prevoznimi stroški in neupravičenimi bolniškimi odsotnosti. Žal se večinoma sum pokaže za utemeljenega. Pri bolniških odsotnostih naj omenim tudi, da smo imeli primer, ko smo ugotovili hudo zlorabo s strani osebne zdravnice in smo o zlorabi obvestili pristojne.
Ekologija je vse pomembnejše vprašanje s katerim se bomo ukvarjali. Z enim primerom smo se v tem letu že ukvarjali in ga tudi uspešno rešili. Ekologija in zagotavljanje poslovanja in ravnanja v skladu z ekološkimi predpisi in usmeritvami, bo po mojem mnenju v prihodnosti tudi eno pomembnejših področji na področju varnosti. Neustrezno, nezakonito ravnanje na tem področju postavlja pod vprašanje prihodnost podjetja.
Kakšen je trend kaznivih dejanj in škodnih ravnanj, s katerimi se srečujete v vašem poslovnem okolju in preiskanost le teh?
Letno beležimo dva ali tri večje dogodke, kot je tatvina iz centralnega skladišča, tatvina legur, tatvino kablov, ali podobna dejanja. V preteklih letih je našo panogo močno prizadela gospodarska kriza in preprosto ni bilo denarja za potrebne investiciji na področju varnosti, tako smo šele prejšnje leto posodobili video nadzorni sistem in s tem močno umirili dogajanje. Pa tudi investicija se je že »povrnila«. Rad bi zatrdil, da smo sedaj rešili te probleme, vendar ne upam, kajti iznajdljivost storilcev ne pozna meja. To smo spoznali tudi pred kratkim.
Pred kratkim smo tudi v sodelovanju s kriminalistično policijo beležili uspeh, saj smo odkrili organizirano skupino, ki je izvrševala tatvino polizdelkov. Ko smo preučili njihovo delovanje in vpletene osebe, tako zaposlene kot zunanje, menimo, da so za veliko tatvin, ki smo jih imeli v preteklosti, odgovorni prav oni. Upam, da bo policistom uspelo dokazati vpletenim tudi večino teh dejanj.
Foto: osebni arhiv
Kako vidite vlogo korporativne varnosti v podjetjih, je prav umeščena, dovolj cenjena in ali se menedžment dovolj zaveda pomena varnosti? Kakšne so vaše izkušnje?
Večinoma imajo podjetja opredeljene strategije razvoja podjetja. Imajo postavljene vizije in politike delovanja na skorajda vseh področjih, na področju varnosti pa ni ravno blesteče. Večinoma se zadovoljijo s fizičnim varovanjem in je vprašanje varnosti za njih rešeno. Fizično varovanje z varnostniki in sistemi tehničnega varovanja, se skorajda enači s korporativno varnostjo. Ne da to počno menedžerji v podjetjih, takšen pogled lahko najdemo tudi pri nekaterih strokovnjakih s področja varnosti. Seveda je ustrezno varovanje pomembno, ne rešuje pa bistvenega, ne zagotavlja varne prihodnosti podjetja, kar je namen korporativne varnosti v podjetju. Morda je to pretirana trditev, ki pa jo lahko podkrepim.
Vprašajmo se zakaj so mnoga podjetja v Sloveniji, pa ne le v Sloveniji, propadla. Poznamo propad podjetja Enron. Če si malce pogledamo literaturo s področja beloovratniške kriminalitete, kriminalitete elit, gospodarske kriminalitete, bomo zasledili primere mnogih ugledih podjetij, ki so bila vpletena v razne škandale. Podkupovanje je bil del poslovne prakse v mnogih, ugledih podjetjih. Kako je s prirejanjem in prenarejanjem poslovnih bilanc? Podjetja v Sloveniji niso propadla, ker jih je uničila konkurenca, ali pa gospodarska v kriza. Sta pa primerna izgovora za slabo in neetično ravnanje, v mnogih primerih tudi za kriminalna dejanja vrhnjega menedžmenta. Sam pravim, da je težko uničiti podjetje od zunaj, da ga bo težko uničila konkurenca ali pa gospodarska kriza, da se ga pa uničiti od znotraj in ravno to se je/še dogaja/lo v Sloveniji. Nove uprave podjetij preverjajo delo prejšnjih uprav in jih kazensko ovajajo. In tu se vprašajmo o vlogi korporativne varnosti in njeni umeščenosti v organizaciji. O tem bi morali razmišljati lastniki organizacije in upravljavci, če imajo interes zavarovati podjetje.
Žal se še vedno korporativna varnost ukvarja z problematiko na nivoju »kurjih tatov«, vprašanja in dejanja, ki ogrožajo prihodnost podjetij pa so »nedotakljiva«. In takšna je tudi umestitev korporativne varnosti v podjetjih. Nekateri so že dobili opozorila, da se takšen način ne obnese. Tu mislim primer Radan, pa letalsko nesrečo marca (2015) v francoskih Alpah, ko je kopilot Lubitzov namerno strmoglavil letalo, pa nesrečo potniške ladje Costa Concordia, ali pa v letu 2013 v Španiji nesrečo potniškega vlaka, ki je pri veliki hitrosti iztiril pri Santiagu de Composteli in je umrlo 80 ljudi, pa propadi slovenskih podjetji in še bi lahko našli več primerov, bodisi, da je do nesreče prišlo iz malomarnosti, nevestnosti, ali pa je posledica namernega dejanja akterja. Seveda se sedaj išče odgovornost posameznikov, na odgovornost in vzroke na strani organizacije in njenih upravljavcev, pa se pozablja, čeprav takšni primeri zelo škodujejo podjetju.
Če želijo lastniki, ali je to zasebni lastnik, ali je to država, preprečevati takšna škodljiva ravnanja je potrebno korporativno varnost umestiti ustrezno visoko v hierarhični nivo, hkrati pa mora segati dovolj nizko, da obvladuje tudi operativni nivo in lahko pogleda v vsako področje na vseh nivojih. Odgovorni za korporativno varnost mora imeti takšna pooblastila in moč, da njegovih odločitev ni mogoče spreminjati »po telefonu« in da ni nedotakljivih.
Če se vrnemo v realno življenje je pač tako, da se gleda predvsem na kratkoročno uspešnost podjetja. Pomemben je mesečni, polletni, letni rezultat, kako se ga doseže in kakšen bo »račun« čez čas pa ni pomembno. Zato se cilju doseči načrtovane proizvodne plane podreja vse in proizvodnje dejavnosti, ne da prevladujejo recimo, da imajo monopol in »veto« v podjetju. Tako se potem rangira dejavnosti po pomembnosti namesto, da bi se, kot radi pogosto rečemo, iskali sinergijski učinki, in mnoga področja se morajo umakniti »pomembnejšim«, dokler se to ne vrne kot bumerang. To velja za vsa zanemarjena področja v podjetjih in med temi je tudi korporativna varnost. Na koncu pa je vedno potrebno plačati račun, in kot sem navedel, so ga nekateri že morali.
Pri svojem delu sodelujete z policijo in varnostno službo. Kakšne so vaše izkušnje?
Od leta 2007 smo v podjetju že tretjič zamenjali varnostno službo. Sam pričakujem, da bo varnostno osebje varnostne službe, še posebej pa njihovi menedžerji opravili svoje delo, kakovostno opravili storitev za katero podjetje plačuje. Naše podjetje je zelo zahtevno za varovanje in je potrebno vsakdanje usmerjanje varnostnikov. Ti pa so bili večinoma prepuščeni samemu sebi. Poleg tega pa stane na področju zasebnega varovanja ni ravno rožnato. Varnostne službe imajo težave s kakovostjo kadra, kader pa ima težave s kakovostjo plačila. To je kombinacija, ki je kar klicala k raznim težavam, ki pa jih menedžment ni uspešno reševal. Logična posledica je bil dogodek, s katerim smo bili soočeni, epilog pa je sledil v odpovedi pogodbe varnostnim službam.
Sodelovanje s policijo se je pri preiskavi zadnjega dejanja pokazalo, po moji oceni, za dobro, in sem sam s tem lahko zadovoljen. Žal pa sem se srečal s primeri, ko policisti ne opravijo svojega posla, kot sam to pričakujem, imam le leta izkušenj in vem kaj lahko od njih pričakujem. Morda pričakujem preveč in je tudi v policiji sedaj stanje kot sem ga opisal za zasebno varnost. Smo se pa z vodstvom policijske postaje o tem pogovorili in je viden napredek. Upam, da bo tudi v prihodnje tako.
Na Filozofski fakulteti UM pripravljate doktorsko disertacijo s področja organizacijske deviantnosti. Ali nam lahko zaupate kaj bo pravzaprav predmet vašega preučevanja?
Dispozicija doktorske disertacije je v glavnem pripravljena. Po nasvetu mentorja sem jo dal, preden mu jo pošljem v odobritev, še v branje prijatelju in sodelavcema, da jo kritično ocenita. Tema pa je pa rezultat mojega večletnega študija, tako varstvoslovja, menedžmenta kot sedaj sociologije. Seveda pa tudi poklicnega dela. Iskal bom odgovor na to o čemer se vseskozi sprašujem. Kaj sproži deviantno vedenje zaposlenih?
Omenil sem že primere Radan, pa Lubitz, pa kapitana ladje in vlakovodjo. V praksi sem se srečal z deviantnim vedenjem zaposlenih in nekako ugotavljam, da so pogosto bili vpleteni zaposleni, ki so bili vestni delavci in si nihče ni mislil, da so sposobni takšnih dejanj. Saj veste, pogosto se zgodi da je v zločin vpleten nekdo za katerega si to ne bi mislili, »pa ta ne bi muhe pohodil«. Tudi v zadnjem primeru se sprašujemo: zakaj so vpleteni nekateri zaposleni? Kje so razlogi za takšna dejanja? Kaj jih je sprožilo? Ali bi lahko dejanja in tragedije preprečili?
Razlog za deviantnost zaposlenih mnogi raziskovalci s področja organizacijskega vedenja, industrijskih odnosov, menedžmenta, sociologije, kriminologije in drugih ved, vidijo tudi na strani menedžerjev. In v preučevanje nekaterih vzrokov na strani menedžerjev bo tudi usmerjena tema doktorske disertacije. Zanima me ali beloovratniška deviantnost vpliva na vedenje zaposlenih? Ali je odziv zaposlenih na beloovratniško deviantnost v tem, da se tudi sami vedejo deviantno? Ali posnemajo menedžerje? Zanima me tudi koliko je beloovratniške deviantnosti in kdo je tipičen beloovratniški deviant. Izmeril bom tudi obseg deviantnosti v organizacijah, koliko je neželenih dejanj med zaposlenimi, kot so na primer tatvine, šikaniranja, zadrževanja informacij, spolnega nadlegovanja, slabega dela, neupravičenega absentizma, in podobnih dejanj, s katerimi se menedžerji dnevno srečujejo, in kar navsezadnje vpliva na uspešnost organizacije. Naslednji dejavnik, ki me zanima so osebnostne lastnosti menedžerjev. Ali osebnostne lastnosti vplivajo na zaposlene in njihovo vedenje in deviantnost. Ukvarjal se bom z vprašanjem, koliko je v organizaciji normalnih menedžerjev, problematičnih menedžerjev in korporacijskih psihopatov, kot jih je opredelil Boddy s sodelavci, in če kako vplivajo na zaposlene? Preučeval bom tudi povezavo med deviantnostjo in uporabo oziroma zlorabo organizacijske moči. Ali se zaposleni zaradi zlorabe moči maščujejo menedžerjem in organizaciji? Dejavnik, ki je vsaj po mojem mnenju prepleten z vsemi navedenimi pa je organizacijska anomija – breznormnost. Ali je prepletena, kako je prepletena in če, kako vpliva na organizacijsko deviantnost? Kakšna je razsežnost anomije in njen vpliv na moč, na beloovratniško kriminaliteto in kako koristi problematičnim menedžerjem in korporacijskim psihopatom. Tudi to so nekatera vprašanj, ki me zanimajo.
Tema sega na področje menedžmenta, kriminologije, sociologije, psihologije, organizacijskega vedenja in pričakujem, da bom na nekatera postavljena vprašanja uspel odgovoriti. Ne pričakujem pa, da bom odgovoril v celoti na vprašanje: zakaj se zaposleni vedejo deviantno? Najbrž je toliko razlogov kot je zaposlenih, vsak ima svoj osebni razlog in to bo izziv za raziskovalce deviantnega vedenja in predvsem za menedžerje v prihodnje, in tudi zame. Bom pa za sedaj vsaj malo osvetlil »dark side« menedžmenta in menedžerjem svetoval, česar naj ne počno.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
