Kdo lahko postane inštruktor varne vožnje in kako je to področje urejeno v Republiki Sloveniji?
Odgovarja: mag. Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost
To področje v Republiki Sloveniji ureja Zakon o voznikih, pristojna institucija pa je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa.
Katere države imajo to področje urejeno in ki so lahko za vzgled ostalim?
Odgovarja: mag. Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost
AMZS s primerjalno analizo med državami ne razpolaga, naše izkušnje in primere dobrih praks pa delimo s kolegi iz Avstrije in Nemčije. Glede tega še izpostavljamo, da je AMZS v okviru mednarodnega avtomobilističnega združenja FIA s svojimi strokovnjaki član pilotne skupine strokovnjakov Driver Training Certification Programme. Ta bo pripravila FIA certificirane programe, ki bodo zagotavljali visoko kakovost centrov voženj, inštruktorjev ter programov. To bo še dodatna konkurenčna prednost in zagotovilo kakovosti AMZS Centra varne vožnje na Vranskem. Globalno preko združenja FIA ter lokalno preko domačih avto-klubov načrtujemo tudi pripravo posebne ponudbe programov za profesionalne voznike, ki so veliko na cesti in ki nujno potrebujejo dodatne veščine ter obnovitev nekaterih znanj elementov varne vožnje ter ravnanja ob nepredvidljivih situacijah na cestah.
Da je FIA AMZS strokovnjake uvrstila v to pilotno strokovno skupino potrjuje, da je AMZS Center varne vožnje na Vranskem med najboljšimi centri varne vožnje v Evropi.
Katere so najpogostejše vozniške napake, ki jih opazite pri voznikih?
Odgovarja: Manuel Pungertnik, produktni vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje
AMZS inštruktorji varne vožnje pri voznikih, ki se udeležujejo tečajev varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, pogosto opazimo napake pri sedežnem položaju in vrtenju oziroma upravljanju volana. Mnogi vozniki so (pre)malo ali (pre)slabo seznanjeni z aktivno varnostjo v vozilu in z vplivom ter pomembnostjo ustreznih pnevmatik. Mnogokrat pa opazimo tudi to, da se marsikdo ne zaveda minimalno povečanih hitrosti in kako težko ali koliko težje je vozilo ustaviti oziroma obvladovati pri samo pet kilometrov višji hitrosti.
Tudi zaradi tovrstnih izkušenj obisk tečaja varne vožnje priporočamo vsem voznikom in voznicam, tudi takim, ki imajo dolgoletne vozniške izkušnje in veliko prevoženih kilometrov. Trening varne vožnje je namreč del vseživljenjskega učenja – več kot bomo vadili in nadgrajevali ter osveževali svoje znanje, boljši vozniki bomo. Največja dodana vrednost tečajev je, da lahko vozniki v nadzorovanem in varnem okolju poligona preizkusijo in trenirajo, kako se pravilno odzvati oziroma kako ustrezno ukrepati v nepredvidljivih in kritičnih situacijah. S to izkušnjo so bolje pripravljeni in tudi bolj samozavestni za soočanje s tovrstnimi izzivi v realnih situacijah vsakdanjega prometa, kjer lahko ima napačna oziroma neustrezna reakcija na žalost tudi zelo usodne posledice. Ne nazadnje pa se spreminja in napreduje tudi tehnologija vozil, zato je obisk tečaja dobrodošel tudi po tej plati, saj lahko vozniki varno preizkusijo novosti in funkcionalnosti svojih vozil. Ravno s tega vidika voznikom svetujemo, naj se tečaja udeležijo s svojimi vozili. Učinek vaj, še zlasti na primer manever reševanja v kritičnih situacijah, je na ta način največji.
Kaj je po vašem mnenju glavni razlog, da se je število smrtnih žrtev na slovenskih cestah spet povečalo?
Odgovarja: mag. Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost
V AMZS že dlje časa z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje ter stanje na področju varnosti v cestnem prometu v naši državi. Žal nas število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah in tudi število hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah opominja, da se oddaljujemo od ciljev, ki si jih je Republika Slovenija zadala z Resolucijo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022 (sprejel jo je Državni zbor) in ciljev, ki jih sprejema Vlada RS v obliki Obdobnih načrtov, tu pa so še druge zaveze, katerih podpisnica je naša država (cilji Evropske komisije, cilji Združenih narodov »Desetletje za večjo varnost na cestah 2011–2020« itd.).
Da je po dveh letih višanja števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah in po treh letih nedoseganja cilja glede števila hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah potreben premislek ter ukrepanje, tudi sistemsko, je povsem jasno. Enako velja za prevzemanje odgovornosti za stanje na področju varnosti v cestnem prometu, na kar smo v AMZS pristojne že večkrat opozorili. Odgovornost za nedoseganje ciljev, opredeljenih v dokumentih, ki jih sprejemata Državni zbor in Vlada RS, je skozi zakonodajo jasna. Žal se neuresničevanje ciljev in zavez izraža v povečanem številu umrlih in poškodovanih ter s tem tudi v znatno večji širši družbeni, socialni in ekonomski škodi. Več o tem si lahko preberete na: https://www.amzs.si/o-amzs/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/2017-01-12-varnost-na-slovenskih-cestah-odziv-AMZS
Kaj bi po vašem mnenju morali narediti za večji red in varnost na slovenskih cestah?
Odgovarja: mag. Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost
Nehvaležno je napovedovati, kakšna bo prometna varnost na slovenskih cestah v prihodnjih letih. Vsi deležniki, od katerih je odvisna prometna varnost: od državnih ustanov do nevladnih organizacij, pa tudi udeleženci v prometu bomo morali, vsak na svojem področju, po možnosti koordinirano, izvajati svoje naloge, pristojnosti in pooblastila. Cilji so v že omenjenih načrtih o prometni varnosti v Sloveniji natančno zapisani, a njihovo doseganje ne bo lahko, še manj samoumevno. Edina ohrabrujoča vest je, da je v državnih proračunih za letos in prihodnje leto za investicijsko vzdrževanje državnih cest namenjeno bistveno več denarja kot doslej. A že pregovor pravi, da ena lastovka ne prinese pomladi, zato nas lahko upravičeno skrbi, da to ne bo dovolj za znižanje števila predvsem najhujših prometnih nesreč na naših cestah. Več o tem si lahko preberete na: https://www.amzs.si/motorevija
Kako naprej?
V AMZS smo že večkrat izpostavili ključne ukrepe, s katerimi bi Slovenija na področju prometne varnosti šla po poti najuspešnejših držav. Na tem mestu kot najbolj nujne izpostavljamo:
- treba je odpraviti vzroke, posledice in možnosti za pridobivanje ponarejenih potrdil o varni vožnji, zdravniških spričeval in tehničnih pregledov, državljanom dokazati pripravljenost in tudi pravno zmožnost odvzema oziroma odpoklica nezakonito pridobljenih vozniških in prometnih dovoljenj (vzpostaviti učinkovit upravni postopek, ki to nemudoma realizira);
- treba je sinhronizirati vertikalne in horizontalne učinkovite ukrepe med izobraževanjem in vzgojo (vrtci, šole, šole vožnje), vzpostaviti stalni monitoring učinkovitosti ukrepov državnih organov in zasledovanja ciljev ReNPVCP oziroma EU;
- treba je prevetriti represivne ukrepe in višino kazni znižati, hkrati pa povečati verjetnost izsleditve kršitev, sinhronizirati cilj in smisel sodnih in kazenskih določb (preventivni, pogojni, strožji …), onemogočiti zakonsko izogibanje kaznim za najhujše prekrške ali kazniva dejanja;
- treba bi bilo uvajati zavarovalniške stimulacij za varne voznike;
- na AVP je treba povečati pristojnost in odgovornost za zakonodajo, nadzor, strokovnost, usmerjanje aktivnosti ReNPVCP, izvajanje aktivnosti prepustiti trgu in nevladnim organizacijam (ob strokovnem in vsebinskem nadzoru AVP);
- treba je prevzeti kriterije, merila in standarde ter primere dobrih praks iz EU in jih umestiti v aktivnosti ReNPVCP;
- v AVP je treba vzpostaviti odgovornost za doseganje ciljev ReNPVCP in EU.
- V AMZS si bomo kot največja nevladna organizacija na področju varne mobilnosti v imenu naših članic in članov ter tudi drugih udeležencev v prometu še naprej prizadevali za dvig standardov prometne varnosti v naši državi. Sami si jih pridobivamo v aktivnostih in s projekti v okviru Evropske komisije, mednarodnega avtomobilističnega združenja FIA in v drugih mednarodnih povezavah. To se konkretno izkazuje skozi naše aktivno sodelovanje in vlogo v mednarodnem programu ocenjevanja varnosti cest EuroRAP, številnimi Euro testi in na sodobnem in evropsko priznanem AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, ki je tudi zibelka varne mobilnosti v širši EU regiji.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
