Park vojaške zgodovine Pivka je muzejsko in doživljajsko središče, ki nudi vpogled v bogato vojaško zgodovino, ki je namenjeno izobraževanju in raziskovanju. Ali nam lahko poveste, od kje je prišla ideja za odprtje Parka in kako ste se lotili prvih aktivnosti za pridobitev muzejskih predmetov?
V Pivki smo že dlje časa razmišljali o izkoriščanju vojaškozgodovinske dediščine za razvoj turizma. Območje Pivške kotline je strateško pomembno področje in posledično hrani bogato vojaškozgodovinsko dediščino. Iskali smo način, kako bi nam uspelo to dediščino ohraniti in izkoristili za turizem. Treba je tudi vedeti, da ima Pivka ugodno turistično lego, saj so v bližini Postojnska jama, Predjamski grad, Škocjanske jame in Lipica. Skozi Pivko poteka tudi magistralna cesta proti Kvarnerju, tako da gre tudi za zelo prometno lego. Kljub temu pred 10 leti v Pivki še nismo mogli govoriti o kakšnem resnem turizmu. Kot se včasih pošalimo, smo, dokler nismo zagnali Parka vojaške zgodovine, imeli v Pivki od turizma le gnečo na cesti. Sam sem bil v tistih letih direktor občinske uprave v Pivki in spominjam se, kako vztrajno smo iskali priložnosti za turistični preboj. Odločilna iskrica je preskočila 9. maja 2004, ob občinskem prazniku, ko je na obisk na občino prišel takratni poveljnik pivške vojašnice, zdaj poveljnik Prve brigade SV brigadir Roman Urbanč. V pogovoru ob kavi je izpostavil problem uničevanja odpisanih oklepnih sredstev. Poudaril je, da gre za izjemno dediščino, ki sodi v muzej in ne na odpad. Takrat se je začelo.
Za razvoj projekta je bila odločilna tudi skrb občine, kaj bo s kompleksom starih pivških vojašnic. Gre za arhitekturno mogočen kompleks, ki predstavlja pomembno dediščino območja. Kompleks je bil popolnoma uničen, saj po letu 1991 Slovenska vojska teh objektov, razen za urjenje bojevanja v urbanem okolju, ni uporabljala. Bil je tudi predmet plenjenja, saj je bilo iz kompleksa pokradeno vse, kar se je dalo prodat ali pa imelo kakšno uporabno vrednost. V kompleksu ni bilo cele šipe, po objektih je raslo grmovje, strehe so se vdrle. Prva razmišljanje lokalne skupnosti so sicer šla v smeri obrtne cone, vendar je bilo območje zaradi konfiguracije terena in arhitekture objektov za to neprimerno. Na nek način je stara vojašnica čakala na naš muzej. Septembra 2004 je občina s takratnim ministrom za obrambo dr. Antonom Grizoldom podpisala pogodbo o formiranju zbirke oklepnih in artilerijskih sredstev v Pivki. Sledila je priprava dokumentacije in vsega potrebnega, po pridobitvi gradbenega dovoljenja so se začela obnovitvena dela in septembra 2006 je bil že odprt prvi paviljon. Ko gledam slike iz obdobja, ko smo začeli, se sprašujem, od kod predrznost in pogum, da smo se takrat lotili tega projekta. Res mladost je norost. Na srečo smo v naslednjih letih pridobili evropski denar, kar je pomenilo, da se je projekt lahko razvijal naprej, dejansko hitreje kot smo predvidevali.
Foto: arhiv PVZ
Za katere predmete oz zadeve je največ zanimanja pri vas, in nad čem so vaši obiskovalci najbolj navdušeni po obisku Parka?
Veliko ljudi po Sloveniji nas pozna kot tankovski muzej. V prvih letih so res bili tanki naši glavni eksponati. Gre za nekakšne dinozavre, ki jih načeloma v vsakdanjem življenju več ne srečujemo in so zato toliko bolj zanimivi. Pripomniti velja, da ima Slovenija, kot del nekdanje Jugoslavije, izjemno bogato tankovsko zbirko, saj najdemo v njej tako tanke vzhodne, sovjetske provenience, kot ameriške tanke in druga oklepna sredstva, ki so v Jugoslavijo prišla z ameriško vojaško pomočjo v petdesetih letih 20. stoletja.
Leta 2011 je v Park, kot donacija Črne gore, prišla podmornica P-913 Zeta, ki je bila še isto leto obnovljena in pripravljena za ogled notranjosti. Podmornica velja za naš najatraktivnejši eksponat, ki navdušuje množico obiskovalcev. V naslednjih letih so se v zbirko vključila letala (Thunderjet, Sabre, Mig-21, Orel/Vultur, Sokol), helikopter Gazela z zgodbo iz vojne ’91, zanimivi artilerijski kosi (Long Tom, Flak 88,…).
Z izvedbo operacije Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine, ki je bila podprta s sredstvi EU in v okviru katere je bil zgrajen nov muzejski paviljon, je nastala tudi nova nosilna razstava Parka vojaške zgodovine. Gre za razstavo Pot v samostojnost, ki prikazuje nastanek samostojne slovenske države s poudarkom na dogajanju pred petindvajsetimi leti in sami vojni ’91. S tem se je uresničila ambicija, ki smo jo imeli že ob samem osnovanju Parka. Iz vojašnice, kjer je danes Park vojaške zgodovine, so namreč 26. junija 1991, na t.i. Dan prej že dopoldne na ceste zapeljali prvi tanki Jugoslovanske armade in s tem začeli agresijo na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. To daje naši lokaciji posebno težo in vnaša v projekt pomembno simboliko.
Foto: arhiv PVZ
Ali organizirate tudi kakšne aktivnosti in dogodke, povezane z obravnavano tematiko in v sklopu vašega Parka?
Park vojaške zgodovine je zasnovan kot sodoben muzejski kompleks s pestro muzejsko ponudbo, muzejsko trgovino in restavracijo. Pestrost ponudbe se krepi tudi z raznimi dogodki, ki se vrstijo preko celega leta. Gre za razna predavanja, predstavitve knjig, otvoritve razstav. Najprepoznavnejši sklop dogodkov je vsakoletni festival vojaške zgodovine, ki poteka vsako leto tretji konec tedna v septembru. Sklop vojaškozgodovinskih dogodkov doseže vrh s ponazoritvijo vojaškega življenja in vojaškega spopada iz določenega zgodovinskega obdobja. Na ta način smo prikazali že različne zgodovinske etape, od napoleonskih vojn do lanskoletnega spopada med nemško in Rdečo armado, poimenovanega Berlin’45. Tradicionalni festival vojaške zgodovine, letošnji bo že deseti, je tako postal največji turistični dogodek v občini Pivka in hkrati najpomembnejši vojaškozgodovinski spektakel na nacionalni ravni.
Foto: arhiv PVZ
Ali sodelujete s kakšnimi muzeji oz podobnimi institucijami v tujini?
Park vojaške zgodovine se aktivno povezuje z muzeji in drugimi vojaškozgodovinskimi institucijami doma in po svetu. Med domačimi institucijami velja izpostaviti vlogo Vojaškega muzeja Slovenske vojske, ki predstavlja kustodiat zbirk Parka in skrbi za strokovnost muzejske postavitve.
Plodno sodelovanje s tujimi institucijami se kaže v pogostem gostovanju razstav drugih muzejev pri nas ter v uspešnih zamenjavah eksponatov prek katerih se je v zadnjih letih znatno obogatila muzejska zbirka Parka vojaške zgodovine.
Foto: arhiv PVZ
Kakšni so načrti Parka za prihodnost, ali se morda kažejo možnosti za razširitev in dopolnitev ponudbe?
Po uspešni izvedbi obsežne operacije (skupna vrednost obeh faz je 5,5 mio EUR) je Park dobil povsem novo podobo in znatno popestril ponudbo. Naše glavne aktivnosti v tem letu bodo zato usmerjene v promocijo, poleg tega pa bi zelo radi v letošnjem letu postavili na noge, bolje rečeno na gosenice, tudi vozni del zbirke. V zbirki Parka je namreč več zelo zanimivih in tudi dragocenih voznih eksponatov (tank T-34, samohodni top M-36 Jackson,…), ki so že do sedaj nastopili na posameznih muzejskih dogodkih, nameravamo pa jih vključiti v redno ponudbo. S tem bi se Park dokončno postavil ob bok najboljšim evropskim tankovskim muzejem. Na področju pridobivanja novih eksponatov si želimo v letošnjem letu izpeljati dogovor s Slovenskimi železnicami in v Park vojaške zgodovine prepeljati eno od nemških vojaških lokomotiv iz druge svetovne vojne, kar bo spet velik logistični zalogaj.
V letošnjem letu bodo v enega od dveh nekdanjih nastanitvenih objektov vojašnice, ki je bil lani obnovljen, vseljeni tudi depoji treh nacionalnih muzejev: Narodnega muzeja, Muzeja novejše zgodovine in Tehničnega muzeja. Pomembno je, da bodo depoji v znatnem delu ogledni in bodo tako služili večanju turistične ponudbe in atraktivnosti Parka, ki s tem dokončno postaja največji muzejski kompleks pri nas.
Foto: arhiv PVZ
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
