Javna agencija RS za varnost prometa tudi letos vodi in koordinira nacionalno akcijo, s katero opozarjate na nevarnost uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Akcija je potekala od 16. do 29. januarja 2017. Agencija RS za varnost prometa je osveščala vse voznike, da telefoniranje ne sodi za volan, Policija in občinska redarstva pa so izvajala nadzor nad uporabo mobilnih telefonov. Glede na to, da je telefoniranje med vožnjo zelo resen problem v družbi, zakaj tovrstne akcije ne potekajo daljše časovno obdobje in večkrat na leto?
Z izvajanjem nacionalne akcije Mobilni telefoni smo na našo pobudo pričeli v letu 2012 in od takrat je med udeleženci in med strokovno javnostjo vse bolj izpostavljena problematika uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Nacionalna akcija je termin, ki je medresorsko usklajen in je posvečen določeni temi. Takrat se o tem več govori, tema je bolj izpostavljena in AVP v tistem obdobju koordinira delo vseh sodelujočih na državni ravni. Nacionalna akcija za mobilne telefone poteka v sodelovanju s Policijo, mestnimi redarstvi, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter z nevladnimi organizacijami enkrat letno v januarju, ko se izvajajo poostreni nadzori nad uporabo mobilnih telefonov v cestnem prometu, intenzivnejše medijske aktivnosti, preventivni dogodki itd. Seveda pa aktivnosti potekajo skozi celo leto na različnih nivojih in segmentih od zakonodajnih sprememb, nadzora pa do preventive in izobraževanja, preko lokalnih Svetov za preventivo in vzgojo, nevladnih organizacij, vrtcev, aktivnosti v srednjih šolah itd.
Na kakšen način bi po vašem mnenju tovrstno problematiko s telefoniranjem med vožnjo lahko uredili? Ali so to morda višje kazni za kršitelje?
Kazni so le en del ukrepov. Žal so nujne in upam, da pride dan, ko bodo vozniki vozili previdno in po predpisih zaradi skrbi za svojo varnost in odgovornosti do drugih, ne pa zaradi strahu pred kaznijo. AVP zato izvaja tudi druge, bolj prijazne ukrepe, nadzor in kazni pa so v pristojnosti drugih.
Na agenciji smo letos podali dva predloga za spremembo zakonodaje na pristojne institucije, in sicer, da se omogoči dostop do podatkov mobilnih operaterjev in se na ta način preveri ali je voznik v času prometne nesreče uporabljal telefon. Tako bi lahko zagotovili prave podatke, v kolikšni meri je mobilni telefon dejavnik nastanka prometnih nesreč v Sloveniji. Poleg tega pa je agencija podala tudi pobudo za strožjo zakonodajo pri sankcioniranju kršiteljev, in sicer bi po predlogu veljala uporaba mobilnega telefona za vožnjo kot hujši prekršek, za katero bi kršitelj poleg denarne kazni dobil tudi 5 kazenskih točk.
V okviru svojih aktivnosti izvaja in koordinira Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu posamezne preventivne akcije pod okriljem Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa ter druge preventivne aktivnosti in prometno-vzgojne programe, ki so nekateri že tradicionalno prisotni v slovenskih šolah. Katere preventivne akcije so predvidene v letu 2017?
V letu 2017 bo agencija v sodelovanju z drugimi institucijami izvajala nacionalne akcije: mobilni telefoni, alkohol, pešci, hitrost, motoristi, varnost tovornih vozil in avtobusov, varnostni pas, kolesarji, začetek šolskega leta in Evropski teden mobilnosti. Poleg omenjenih akcij pa se izvajajo tudi drugi projekti in aktivnosti, kot so: Pasavček, tekmovanja Kaj veš o prometu, prometni dnevi na šolah, Bistro glavo varuje čelada, Varne šolske poti itd.
Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju z različnimi strokovnjaki izvaja tudi projekt SOŽITJE. Ali nam lahko kaj več poveste o projektu?
Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, smo na agenciji pripravili projekt »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu«, s katerim izvajamo celovite preventivne dogodke oz. usposabljanja za seniorje in upokojence po celi Sloveniji.
V nasprotju s pogostim prepričanjem, da je potrebno voznikom v tretjem življenjskem obdobju zaradi njihove varnosti in varnosti drugih omejevati mobilnost, si moramo prizadevati, da bi bili ti čim dlje samostojni, mobilni ter obenem tudi varni. Dejstvo je, da se bo v prihodnjih letih populacija še starala in na cestah bo čedalje večji delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju.
V Sloveniji na področju preventive v cestnem prometu poteka vsako leto kar veliko akcij in projektov ter ostalih aktivnosti, vendar se stanje na področju prometnih nesreč ne spreminja v smeri VIZIJA NIČ smrtnih žrtev. Ali bo tovrstno vizijo po vašem mnenju sploh mogoče kdaj doseči?
Stanje se spreminja in gledano z vidika daljšega časovnega obdobja, ki je edino merodajno za spremljanje in napovedovanje trenda pove, da se je prometna varnost v Sloveniji izboljšala. Res je, da vsake toliko časa kakšno leto ali kakšen statističen podatek zaniha. Zavedati se moramo, da smo si zadali pogumen cilj zmanjševanja števila nesreč in žrtev, čeprav se promet povečuje (število voznikov, vozil, prevoženih kilometrov, km cest, raznolikost udeležencev, turizem, tranzit itd.). Verjetno bo VIZIJO NIČ težko doseči, vsaj dokler bo v prometu prisoten človeški faktor in nepredvidljivi dejavniki tveganja prometnih nesreč. Je pa to edini razumen in human cilj, saj je nesprejemljiva in nepotrebna vsaka žrtev v prometu.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
