V pritožbenem postopku se lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Ali nam lahko poveste, koliko je bilo v zadnjih 5-ih letih pritožb zoper policiste?
Najprej je treba poudariti, da je bil postopek reševanja pritožb zoper delo policistov z uveljavitvijo nove policijske zakonodaje sredi leta 2013 modificiran z namenom še bolj neodvisne, nepristranske in strokovne obravnave pritožb. Ministrstvo je poleg za vodenje sej senatov pristojno tudi za celovito spremljanje in nadzor nad reševanjem pritožb. V zakonski materiji je natančno opredeljena definicija pritožbe, torej, kaj se lahko uveljavlja v tem postopku (nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin) in česa se v tem postopku ne obravnava (ugovori in zahteve za sodno varstvo v prekrškovnem postopku ter različna pisanja, ki se nanašajo na predpisane metode in način dela policistov) oziroma ugotavlja (npr. ali je pritožnik storil ali ni storil kaznivega dejanja ali prekrška). Po drugi strani sprememba prinaša večjo dostopnost pritožbenega postopka in jasno opredeljene pravice strank v pritožbenem postopku. Jasno so opredeljene pristojnosti ministrstva v odnosu do policije, kot tudi pooblastila, ki jih imajo v postopku reševanja pritožbe poročevalci in pooblaščenci ministra. Pri obravnavanju pritožb zoper delo policistov se pri ugotavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot pritožbeni razlogi upoštevajo zlasti navedbe pritožnika glede: opustitve oziroma neukrepanja policistov, uporabe prisilnih sredstev, uporabe policijskih pooblastil in komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu.
Število vloženih pritožb zoper delo policistov je tudi zaradi jasnejše definicije pritožbe v zadnjih treh letih nekoliko upadlo in se giblje okoli 400 vloženih pritožb letno. Leta 2011 je bilo vloženih 627, leta 2012 479, leta 2013 395, leta 2014 pa 403 pritožbe. Pri tem velja splošna ugotovitev, da je glede na število različnih varnostnih dogodkov, ki jih obravnava policija, in na število policijskih postopkov vloženih pritožb malo, kar kaže na to, da policisti načeloma dobro poznajo svoja pooblastila in naloge policije izvajajo strokovno, sorazmerno in zakonito.
Kako lahko državljani dajo pritožbe in v kolikšnem času je to potrebno storiti?
Vsak posameznik, ki se znajde v policijskem postopku, lahko izrazi svoje nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Da bi bila pritožba pravočasna, mora to storiti v 45 dneh od dneva spornega dogodka. Pritožbo lahko vloži po elektronski pošti na naslov pritozbe@mnz.si pri čemer ne potrebuje nikakršnega potrdila, po pošti, lahko pa pritožbo vloži tudi neposredno na zapisnik ali jo prinese v prostore ministrstva ali policije.
Koliko pritožb s strani državljanov je bilo utemeljenih in kako komisija ugotavlja dejansko situacijo?
O utemeljenosti pritožbe odloča pritožbeni senat ministrstva. Pred senatom se obravnava nekatere pritožbe po neuspelem pomiritvenem postopku (razgovor vodje policijske enote s pritožnikom, kadar gre za milejše očitke), zlasti pa pritožbe v primerih, navedenih v 4. odstavku 148. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Pritožbo se obravnava neposredno pred senatom (brez pomiritvenega postopka) v naslednjih primerih:
- če je bil v policijskem postopku, na katerega se pritožba nanaša, kdo hudo telesno poškodovan, posebno hudo telesno poškodovan ali je izgubil življenje;
- če se pritožba nanaša na policijski postopek, v katerem so bila prisilna sredstva uporabljena zoper več kot tri osebe in je nastala lahka telesna poškodba;
- če se pritožba nanaša na policijski postopek, v katerem je bilo uporabljeno strelno orožje;
- če so bili v policijskem postopku udeleženi otroci ali mladoletniki ali pripadniki narodnostnih ali etničnih skupnosti ali manjšin ali drugih ranljivih skupin;
- če so v pritožbi navedene trditve o mučenju, krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju;
- če je pritožba vložena zoper vodje policijskih enot ali vodje notranjih organizacijskih enot policije;
- če se obravnava pritožba tujca, ki ne prebiva na območju Republike Slovenije;
- v drugih primerih očitkov hudega posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine.
V fazi preverjanja pritožbe, dejansko stanje pritožbenih očitkov preveri poročevalec. Praviloma je to uslužbenec ministrstva, določen pa je lahko tudi uslužbenec policije. Ministrstvo letno prejme približno 20 pritožb, iz katerih izhajajo očitki hudih posegov v človekove pravice posameznika (npr. neupravičen odvzem prostosti, neupravičena ali nesorazmerna uporaba prisilnih sredstev …). Pri teh v vseh primerih naloge poročevalca izvaja pooblaščenec ministra, torej uslužbenec ministrstva in ne policije. Poročevalec na podlagi svojih ugotovitev in zbranih dokazov sestavi poročilo, ki ga predstavi na seji senata. Izkušnje kažejo, da je pritožbeni senat v zadnjih letih v približno tretjini takih zadev odločil, da je pritožba utemeljena. Delež utemeljenih pritožb med vsemi pritožbami, obravnavanimi pred senatom, se v zadnjih letih giblje okoli 20 % (leta 2013 je bilo izvedenih 93 sej senata – utemeljenih 17 pritožb, leta 2014 je bilo izvedenih 84 sej senata – utemeljenih 16 pritožb, lani je bilo izvedenih 77 sej senata – utemeljenih 18 pritožb).
Kakšni so najbolj pogosti razlogi državljanov za dajanje pritožb zoper policiste?
Največ pritožbenih očitkov se nanaša na izvajanje različnih policijskih pooblastil, pogosteje npr. na področju obravnave kršitev cestno prometnih predpisov ali kršitev javnega reda in miru, sledijo očitki glede neustrezne in nekorektne komunikacije policistov, manj pa je očitkov glede domnevnega neukrepanja policistov, ko bi bilo to potrebno, in očitkov, ki se nanašajo na domnevno neupravičeno ali nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev. Še vedno opažamo primere pritožb, ki jih posamezniki vlagajo z namenom, da bi se npr. izognili sankciji za storjeni prekršek, čeprav to nima veliko skupnega z morebitnim neprimernim posegom policista v njihove človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Kdo sestavlja komisijo, ki obravnava pritožbe, kdo jo imenuje in po kakšnem postopku?
V tem primeru govorimo o pritožbenem senatu ministrstva, ki odloča o utemeljenosti posamezne pritožbe, obravnavane pred senatom. Senat je sestavljen iz treh članov, in sicer predstavnika ministrstva (pooblaščenec ministra za reševanje pritožb zoper delo policistov) in dveh predstavnikov javnosti. Te za obdobje 4 let na predlog lokalnih skupnosti, organizacij strokovne javnosti ter nevladnih in humanitarnih organizacij s sklepom imenuje minister. Za imenovanje morajo izpolnjevati z zakonom natančno določene pogoje. Gre za osebe, ki na strokovnem področju ali v lokalnem okolju uživajo ugled in zaupanje. Od njih se pričakuje, da bodo delo kot člani senata opravljali pošteno in vestno. Imenovanih je več predstavnikov javnosti za območje vsake policijske uprave. Vodje senatov jih na seje vabijo po vrstnem redu. O utemeljenosti posamezne pritožbe senat odloči z glasovanjem.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
