Del vašega kolektiva so tudi interdisciplinarni strokovni timi, ki v samem procesu prestajanja kazni za obsojenca igrajo veliko vlogo. Nam lahko na kratko predstavite, kdo vse sestavlja takšen tim in kakšna je njihova naloga?
V Zavodu za prestajanja kazni zapora Dob pri Mirni imamo v zaprtem delu 5 bivanjskih oddelkov, ki so relativno samostojne organizacijske enote. Znotraj oddelka delujeta dve skupini, in sicer kot prva skupina pravosodnih policistov, ki opravlja naloge iz področja ohranjanja reda in varnosti v oddelku. Pravosodni policisti se aktivno vključujejo v drugo, oddelčno strokovno skupino, ki jo sestavljajo vodja pravosodnih policistov, pedagogi, socialni delavec, psiholog, vodi pa jo vodja oddelka.
Oddelčna strokovna skupina načrtuje in izvaja vse aktivnosti med prestajanjem kazni zapora za posamezne obsojene osebe na varnostnem, socialnem, psihološkem in drugih področjih. Za posamezno obsojeno osebo se ob nastopu kazni zapora predvidi morebitne adaptacijske težave, samomorilno ogroženost, morebitne varnostne težave (begosumnost, konfliktnost, ogroženost,…), morebitne osebne težave na področju odvisnosti od alkohola ali prepovedane droge, nasilnega vedenja, psihičnih težav in druge problematike. V primeru zaznanih težav se posameznika tekom prestajanja kazni zapora spodbuja in se mu pomaga pri aktivnem vključevanju v dejavnosti in obravnave, ki pomagajo pri razreševanju njegove lastne problematike in omogočajo lažje vključevanje v življenje po odpustu iz zavoda.
V okviru zavoda pa se v tim vključujejo tudi druge službe, na primer inštruktorji iz posameznih delovnih mest, kjer je obsojena oseba razporejena na delo, psihiatrinja, terapevta za obravnavo odvisnosti, delovna terapevtka, svetovalka za izobraževanje, itd.
Katere so po vašem mnenju prednosti takšnega tima?
Timska obravnava posameznika omogoča kvalitetnejšo diagnostiko problematike, s katero se posamezna oseba sooča, ter optimalnejšo vključevanje osebe v aktivnosti, ki pomagajo pri razreševanju te problematike. Na ta način se lažje, bolj celovito in kvalitetnejše pomaga zaprti osebi pri njenem trudu, da bi se lažje vključila v življenje po prestani kazni in bi živela skladno z pravnimi in moralnimi normami družbe.
Strokovni tim lahko s svojim mnenjem zelo vpliva tudi na ugodnosti, ki jih lahko obsojenci dobijo preko prestajanja kazni. Se vam zdi, da to lahko bistveno vpliva na dinamiko odnosa med obsojenci in strokovnim timom?
Celostna obravnava obsojencev obsega prepoznavo tako pozitivnih lastnosti kot tudi neustreznega vedenja posameznika. Ugodnosti, ki jih podeljujemo obsojencem, so med drugim tudi pokazatelj, da se posamezna oseba trudi razreševati težave in zmanjševati oziroma odstranjevati rizične dejavnike, ki so vplivali na storitev kaznivih dejanj, zaradi katerih prestajajo zaporno kazen, in tako zmanjšujejo možnost ponovitve kaznivih dejanj, kar je ključni cilj obravnave. Pridobivanje ugodnosti ima pomembno vlogo pri dinamiki odnosa med obsojenci in strokovnim timom. Po eni strani lahko ugodnosti predstavljajo sprva zunanjo motivacijo za spremembo neustreznega vedenja obsojenih oseb, po drugi strani pa možnost pozitivnega učinka ob ustreznem vedenju.
V interdisciplinarnih timih veliko vlogo igrata učinkovita komunikacija in pa hiter pretok informacij. S čim ju zagotavljate?
Za delo v timu sta učinkovita komunikacija in pretok informacij nujna in predpogoj za kvalitetno in celostno obravnavo posameznikov. V ožjem pomenu ju zagotavljamo z rednim srečevanjem ožjega in širšega tima, z neposrednim komuniciranjem med seboj ter z uporabo elektronskih komunikacij. Pomembno je, da gre komunikacija in pretok informacij v vse smeri. V širšem okvirju pa se učinkovito komunikacijo in kvaliteten pretok informacij zagotavlja tudi s stalno skrbjo za kvalitetne medsebojne odnose med zaposlenimi, pozitivno klimo v zavodu ter z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih na tem področju.
Med vami je zaposlenih tudi precejšnje število žensk. Je odnos s strani obsojencev do njih drugačen kot do moških in če da, kako?
Orodje, ki ga uporabljamo pri našem delu, je komunikacija, pri čemer spol zaposlenega ne igra najpomembnejše vloge. Kljub temu ima pri nekaterih obsojencih v odnosu vpliv tudi spol zaposlenega. Nekateri moški obsojenci lažje izražajo svoje občutke in doživljanja v odnosu z žensko kot z moškim. Po drugi strani pa posamezniki, zlasti iz nekaterih tradicionalnih kultur, zaznavajo ženske v drugačnih vlogah kot nastopa ženska v zavodu ter v tem primeru težje sprejemajo od zaposlenih ženskega spola odločitve, spodbude in usmeritve. Pri nekaterih je zaznan neustrezen odnos do žensk, spet pri drugih pa je morda lažje vzpostaviti odnos z žensko kot z moškim. Pri večini obsojenih so v odnosu med obsojenci in zaposlenimi bolj kot spol pomembne druge karakteristike obeh udeležencev v odnosu. V odnos dveh ljudi, tudi v profesionalni, vsak udeleženec vnaša svoje osebnostne lastnosti, socialne spretnosti, izkušnje, znanja, želje, itd. Pomembno se mi zdi, da obsojena oseba lahko vzpostavi z zaposlenim ne glede na spol profesionalni odnos, v katerem dobi pozitivno izkušnjo odnosa ter občutek zaupanja, da se ji nudi pomoč, saj ji na ta način lažje pomagamo, obenem pa se je posledično tudi sama pripravljena bolj angažirati v spremembi neustreznega vedenja.
Petra Brne E: info@varensvet.si