Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo sodelujete na področju preventivnega delovanja ter vzpostavljanje spodbudnega in varnega učnega okolja. Kako oz. na kakšen način ZRSŠ pomaga vrtcem in šolam na tem področju?
ZRSŠ spodbuja preventivno delovanje za vzpodbudno in varno učno okolje skozi različne razvojne naloge, projekte in usposabljanja za strokovne delavce; preko različnih smernic, konceptov in protokolov za delovanje; preko strokovne podpore v obliki publikacij ter ostalih gradiv za učitelje. Na vzpostavljanje spodbudnega in varnega učnega okolja vplivajo različni vidiki učiteljevega dela in delovanja šole kot celote: od dobre poučevalne prakse in vodenja razreda, odnosnih kompetenc, poznavanja in prepričanj o potrebah učencev, do šolske klime, specifičnih znanj in metod za odzivanje na potrebe učencev in nenazadnje skrb za zaposlene (učitelje). Posebej je spodbudam za preventivno delovanje npr. namenjena publikacija Vključujoča šola, ki spodbuja ustrezne didaktične pristope v podporo vsakemu učencu (formativno spremljanje), vodenje razreda za dobro klimo in vključenost, socialno in čustveno opismenjevanje, razvojno naravnanost učitelja ter šolskih skupnosti (vseživljenjsko učenje, refleksija, osebni razvoj). ZRSŠ izvaja osnovno usposabljanje učiteljev začetnikov, usposabljanje za mentorje učiteljem začetnikom, za vključevanje otrok s posebnimi potrebami, nadarjenih, priseljencev. Preko Šole za ravnatelje spodbuja povezovanje šolskih kolektivov tudi v skrbi za zdravje in dobro počutje. Pomemben del delovanja ZRSŠ so svetovalne storitve za šole.
Posebej bi izpostavila triletno razvojno nalogo »Varno in spodbudno učno okolje«, ki jo je ZRSŠ vodil med šolskimi leti 2020/21 in 2022/23 na 63 vzgojno-izobraževalnih zavodih. V razvojni nalogi je nastalo izobraževalno gradivo, ki šolam omogoča sistematično razvijanje spodbudnega in vključujočega učnega okolja.
V podporo šolam pri ustvarjanju varnega učnega okolja ter pri spoprijemanju s pojavi nasilja v vzgojno izobraževalnih zavodih so tudi: Protokol ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v VIZ (2014, dopolnjen 2022), Protokol ustavljanja spolnega nasilja/nadlegovanja nad otroki v okviru VIZ (v zaključni fazi priprave) ter Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (Ur. l. RS, št. 104/09).
Varna šola ne pomeni le odsotnosti nasilja, ampak prostor, kjer se otroci/mladostniki čutijo sprejeti, varni, kjer imajo svoj prostor, kamor pripadajo, kjer so opaženi. Kaj je po vašem mnenju pomembno, da dosežemo to stanje?
Šola je za otroka delovni prostor, prostor za druženje, eno od življenjskih okolij. Šola mora otroku omogočiti zadovoljevanje različnih potreb: fizioloških, po varnosti, ustvarjalnosti, zabavi ob raziskovanju in odkrivanju, tudi odnosnih potreb: biti viden, imeti vpliv, po vzajemnosti, spoštovanju, pomembnosti, samodefiniciji, ljubezni. Na počutje učencev v šoli vplivajo različni dejavniki: fizično okolje (prostor, hrup, osvetljenost, urejenost, barve, postavitev pohištva, učilnica na prostem…), zakonodajni okvir (cilji, pravila, učni načrti), izvajalci vzgojno-izobraževalnega procesa s svojimi znanji, pričakovanji, osebnostnimi značilnostmi, šolska kultura in klima, vodenje šole, lokalna skupnost. Na psihosocialni ravni na občutek varnosti in sprejetosti vpliva razredna klima, vodenje razreda, skrb za zdravje in dobro počutje, prepoznavanje otrok v stiski, odzivanje na nezaželeno vedenje, pravočasna in ustrezna podpora (Rutar Ilc, 2019). Gre torej za kompleksno in sistemsko delovanje celotne šole, zato se učinkoviti preventivni pristopi usmerjajo v t.i. vsešolski pristop. Razmišljamo npr. o učilnicah prihodnosti, delujemo na nivoju urejanja prostorov, učenja v naravi. Pri posodabljanju učnih načrtov težimo k razvijanju kompetenc, ki so skupne vsem predmetom ter k ustreznim didaktičnim pristopom. ZRSŠ že vrsto let spodbuja formativno spremljanje, ki se je izkazalo kot učinkovit pristop za poučevanje in vrednotenje znanja. Učitelju omogoča, da izhaja iz učenca, skupaj z njim načrtuje in evalvira učenje ter ga aktivno vključuje v učni proces. Predvsem pa se pri zagotavljanju varnega in spodbudnega okolja osredotočamo na krepitev odnosne kompetence in čustveno socialne pismenosti.
Kakšna naj bi bila vloga vrtca in šole ter zaposlenih pri preprečevanju nasilja?
Vzpostavljanje varnega, spodbudnega in razvojni stopnji otrok in mladostnikov primerno strukturiranega učnega okolja je strokovna odgovornost zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Na zmanjšanje neželenih oblik vedenja in nasilja posredno lahko vplivamo preko sistematične graditve kulture dobrih odnosov, empatije in solidarnosti. Pomembna je vztrajna vzgoja za nenasilje ter dosledno odzivanje na nasilno vedenje in zagotavljanje ničelne tolerance do nasilja. Na zmanjšanje nezaželenih oblik vedenja vpliva ustrezno vodenje razreda in dobra poučevalna praksa. Ob tem se uspešni preventivni programi osredotočajo predvsem na krepitev odnosne kompetence in čustveno socialne pismenosti. Sama bi rada še posebej opozorila na učenje samouravnavanja stresnega odziva. Samouravnavanje fiziološkega odziva na stres je osnova za razvijanje zavestnega vpliva na obvladovanje impulzov ter odložitve potreb. Otrok, ki v šoli v veliki meri doživlja stres, se ne more počutiti varnega, pa tudi učiti se ne zmore. Na učenje samouravnavanja lahko vplivamo preko koregulacije s strani učitelja, ki zmore otroka pomiriti, z njim empatično, sočutno vzpostaviti čustveni stik in otroku pomagati, da se zmore vključiti v sodelovanje z drugimi in v proces učenja. Prepričana sem, da moramo za vzpostavljanje okolja, v katerem se otrok resnično počuti sprejet in varen, začeti podpirati učitelje z veščinami za uravnavanje fiziološkega ter čustvenega odziva. Začeti je smiselno s tistimi učitelji, ki sami zaznavajo potrebo po uravnavanju stresnega odziva, močnih čustev, želijo učinkovito reševati konflikte, se avtentično odzivati v odnosih in celostno izpolnjevati svoje učiteljsko poslanstvo. Učiteljski poklic je lahko najlepši poklic na svetu šele takrat, ko s svojimi učenci zmoreš vzpostaviti pristen odnos. Učitelji opravljajo pomembno, čustveno delo. Tovrstno delo zahteva stalno refleksijo in ozaveščanje, pri čemer učitelji potrebujejo medsebojno podporo, dobrodošla je tudi sistemska podpora v obliki koučinga, intervizije, supervizije. Učiteljski poklic je lahko najbolj naporen poklic na svetu, če je učitelj preplavljen z empatičnim distresom, ko ne zmore uravnavati lastnega stresnega odziva. Učitelj lahko otrokom preda tiste čustveno-socialne veščine, ki jih je predhodno razvil pri sebi. Na potrebo po usposabljanju učiteljev na področju čustveno-socialnih veščin kažejo tudi raziskave o učinkovitosti preventivnih programov na tem področju.
Projekt varno in spodbudno učno okolje, kaj nam lahko poveste o tem?
Razvojna naloga ZRSŠ Varno in spodbudno učno okolje je zasnovana kot preventivni sistematični vsešolski pristop. Šole podpira pri sistematičnem razvijanju kulture dobrih odnosov ter krepitve čustvenih in socialnih veščin (samouravnavanje, empatija, prosocialno vedenje). Znotraj triletne razvojne naloge je nastal interaktivni spletni program usposabljanja učiteljev v obsegu 60 ur, ki je namenjen celotnemu šolskemu kolektivu. Vsešolski pristop zagotavlja bolj kakovostne in trajne spremembe. V programu šola kot celota pripravi strategijo oz. mrežni načrt za vzpostavitev varnega in spodbudnega učnega okolja, ki je nadgradnja vzgojnih načrtov.
Program usposabljanja za šole vsebuje MODULE:
- Odnosi, počutje in spodbudna odločnost,
- Čustveno in socialno učenje ter empatija,
- Nezaželeno vedenje: razlogi, preprečevanje in ukrepanje,
- Podpiranje procesov v kolektivu in načrtovanje na ravni pouka in šole,
- Občutljive oz. ranljive skupine otrok in mladostnikov,
- Vodenje skupinskih procesov, vpeljevanje sprememb in kolegialno podpiranje,
- Psihološka odpornost, duševno zdravje in psihično blagostanje,
- Integriteta in odnosna kompetenca strokovnih delavcev v VIZ,
- Sodelovanje s starši kot pomemben vidik VSUO.
Kaj so po vašem mnenju glavni razlogi za nasilje med mladimi?
Na porast medvrstniškega nasilja vpliva veliko dejavnikov, pri čemer ne smemo pozabiti na družbene dejavnike (spremenjene vrednote, razslojevanje, odtujevanje,…). K porastu nasilja doprinesejo duševne stiske, ki jih zaznavamo pri mladih, še posebno po obdobju epidemije. Prav zato je pomembno mlade podpirati na čustvenem in socialnem področju. Vsako nasilno dejanje ima svoje vzroke, nikakor ne moremo posploševati oz. govoriti o izoliranem vzroku, saj so vzroki med seboj prepleteni in dinamsko povezani. Gotovo pa nas porast nasilja nagovarja, da odgovorimo tudi na odnosne potrebe mladih, ki potrebujejo občutek sprejetosti, povezanosti in vključenosti v družbo.
K. K. E: info@varensvet.si
