Ste nekdanji pripadnik službe za varnost in zaščito oboroženih sil Republike Hrvaške. Varovali ste nekdanjega predsednika Republike Hrvaške na obisku hrvaškim vojakom v Afganistanu. Ali nam lahko poveste, kaj vse ste počeli v svoji dosedanji karieri in kje?
Pred skoraj dvemi leti sem zaključil kariero v oboroženih silah Republike Hrvaške, kjer sem opravljal naloge vojaka in napredoval do višjega podčastnika. Na osebno zahtevo sem se upokojil s činom narednika in sem častno odpuščen iz oboroženih sil v letu 2013. Čeprav prihajam iz družine, kjer je bil vojaški poklic zelo priznan, sem to začutil komaj med služenjem vojaškega roka v nekdanji JLA. Hrvaški vojski sem se pridružil konec leta 1991, po služenju vojaškega roka v nekdanji JLA. Da ni bilo vojne, bi se verjetno pridružil kakšni drugi vojski. Opravljala sem različne naloge na varnostnih in obveščevalnih področjih.
Delo, ki ste ga omenili v Afganistanu je bila posebna naloga vseh članov hrvaškega kontingenta, katerega je vojaška policija uspešno izvedla na nacionalnem in mednarodnem nivoju v NATO operacijah. Potrebno je priznati, da je bila to ena izmed zelo kompleksnih nalog. Izkušnje iz preteklih misij na področju varovanja in zaščite, so prispevale, da je bila tudi ta misija uspešna. Vojaška policija ima dolgoletne izkušnje pri zagotavljanju varnosti visokih uradnikov. Vojaški policisti so sodelovali tudi pri zagotavljanju varnosti prvega hrvaškega predsednika. Sodelovanje z zaposlenimi na oddelku za posebne varnostne naloge MUP-a, je bilo zelo dobro. Izkušnje iz prejšnjih misij pri varovanju delegacije iz države, ki je obiskala člane hrvaškega kontingenta HRVCON-a, do varovanje za potrebe ISAF-a in ključnih ljudi iz NATA, so zelo olajšale priprave in izvajanje te naloge.
Poleg teh izkušenj v državnih službah in agencijah, sem v svoji karieri imel priložnost delati tudi v zasebnem varovanju, na področju varovanja oseb in premoženja.
Na začetku letošnjega leta ste objavili namero o ustanovitvi novega Strokovnega združenja na področju zasebnega varovanja. Zakaj menite, da Hrvaška potrebuje novo strokovno združenje?
Hrvaško združenje strokovnjakov na področju zaščite in varovanja (HUSZS) je uradno začela delovati 15. junija 2015. To je strokovno združenje, ki si prizadeva zbrati vse tiste fizične in pravne osebe, ki si dejansko želijo pozitivnih sprememb na področju zasebnega varovanja. To vključuje vse tiste, ki so na kakršen koli način povezani s področjem zaščite in varovanja v zasebnem in javnem sektorju.
To niso samo zaposleni v zasebnem varovanju, temveč tudi policisti, vojaki, gasilci in pripadniki drugih varnostnih storitev, varovanja in obrambe. Prav tako pričakujemo, da se bodo priključile tudi organizacije in naročniki, kot končni uporabniki storitev. Ne nazadnje tudi v skrbi za vse svoje državljane, da se počutijo varne in zaščitene. Ideja za ustanovitev novega strokovnega združenja izhaja iz moje dolgoletne predanosti opozarjanju na nesprejemljive razmere na področju varovanja in zaščite, ter aktivnem sodelovanju v javnih razpravah pri sprejemanju nove zakonodaje. Pri tem sem se srečal z velikim številom podobno mislečih in tovrstno združenje je bila potem logična rešitev. Delovanje združenja dosega sinergijo vseh teh posameznikov, ki nato dosegajo veliko boljše rezultate pri delu in dvigu standardov varovanja in zaščite.
Na žalost situacija na področju varovanja in zaščite pri nas ni najboljša. Potrebno je nenehno opozarjanje na dvig standardov pri izvajanju nalog in usposabljanja. To je potrebno zaradi vseh zaposlenih, ki jim je to res poklic in ne samo prehodna služba.
Pred kratkim se je na Hrvaškem veliko pisalo o varnostniku specialistu. Katere so dejavnosti na tem področju, in če nam lahko poveste več o tem?
Varnostnik specialist je nova kategorija v zasebnem varovanju, ki je v novem osnutku Zakona o zasebnem varovanju, ki ga je predlagalo Ministrstvo za notranje zadeve. To je en majhen pozitiven korak pri delitvi nalog, vendar še vedno premalo, glede na specifike posameznih delovnih mest.
Na Hrvaškem so delovna mesta v okviru zasebnega varovanja, odvisno od stopnje zahtevnosti in pristojnosti oseb, ki opravljajo njimi, razvrščena v dejavnosti: čuvaj, varnostnik in varnostnik tehnik. Za izvajanje teh nalog, morate imeti službeno izkaznico in dovoljenje in identifikacijsko s strani Ministrstva za notranje zadeve. Na žalost dovoljenje ni izdano na podlagi posebnih zahtev in glede na tveganje delovnega mesta. Osebno menim, da je to zelo slaba odločitev, saj je kompleksnost posameznih nalog precej drugačna. Potrebna je ustrezna izobrazba in posebni pogoji za pridobitev osebne izkaznice, glede na zahtevnost in tveganja na delovnem mestu. Novi osnutek Zakona o zasebnem varovanju je razdeljen na dejavnosti, katerih namen je varovanje ljudi in premoženja ter na zaščito stanovanjskih, pisarniških in drugih objektov in naprav, javnih in drugih področjih, zaščito finančnih institucij, zagotavljanje intervencij na klic, neposredno fizično varovanje oseb, varovanje mirnih demonstracij, športnih tekmovanj in javnih shodov, varovanja kritične infrastrukture, varstvo kulturne dediščine ali predmetov, znanstvenega, umetniškega, zgodovinskega ali tehničnega pomena, ki se nahajajo v javni zbirki, zaščiteni zasebni zbirki ali je razstavljena za javnost, varovanje in spremstvo denarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti in zaščito oseb in premoženja s tehničnim varovanjem.
Dejavnosti zasebnega varovanja se glede na stopnjo zahtevnosti in pristojnosti oseb, ki jih opravljajo, razvrstijo v dejavnosti: čuvaj, varnostnik, varnostnik specialist, varnostni tehnik in varnostnik-IPU. Po tej delitvi se izdaja dovoljenja za nekatere dejavnosti, glede na kompleksnost in pooblastil.
Rešitve osnutka novega zakona so veliko boljše od trenutnega zakona, vendar je še vedno premalo za doseganje zahtevanih standardov, kot so v EU ali UK in zato, lažji dostop do trga EU.
Varnostniki-specialisti, zraven varnostnih zadev, bodo lahko izvajali operacije z visokim tveganjem, kot so: fizično varovanje zračnih in pomorskih pristanišč, neposredno fizičnem varovanju, varovanje in spremstvo denarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti v čezmejnem prometu, zagotavljanje intervenicj na klic in varovanje oseb in premoženja v razmerah z visokim tveganjem v posameznih primerih, ki jih določi ministrstvo na zahtevo pravne osebe ali obrtnika z dovoljenjem za izvajanje zasebnega varovanja. Lahko predvidevamo, da bo za pridobitev tega dovoljenja potrebno opraviti posebno usposabljanje, ki bi morala zagotoviti potrebno znanje in veščine za izvedbo vseh teh nalog. Zanimivo bo videti pravilnik, ki bo določal usposabljanje za varnostnike – specialiste na delovnih mestih z visoko stopnjo tveganja.
Čeprav so nekateri od teh predlaganih dejavnosti za varnostnika – specialista podobni, in bi se po ustreznem programu lahko usposabljanji skupaj, obstajajo precejšnje razlike pri vsaki od teh nalog. Samo ločeno usposabljanje in posebno dovoljenje za posamezne naloge, lahko zagotoviti tiste kompetence in kakovost, ki ga je regulator zasebnega varovanja dolžan zagotavljati naročnikom zasebnega varovanja.
Področje zasebnega varovanja je danes na slabem glasu, zaradi nizke cene, veliko je fluktuacije, neustreznega usposabljanja in izobraževanja itd. Kako bi vi dvignili raven kakovosti v zasebnem varovanju oziroma ali je to mogoče storiti v teh gospodarskih razmerah?
Sedanji program usposabljanja za varnostnike traja 100 pedagoških ur, ki so razdeljeni v šest programskih enot, od tega 50 ur teoretičnega pouka in 50 ur praktičnega. Programske enote so: 1) normativna ureditev področja dela in pooblastil varnostnikov; 2) uporaba sredstev in tehničnih zaščitnih naprav; 3) osnove kriminalistike in postopkov; 4) osnove komuniciranja; 5) usposabljanje v rokovanju in streljanju s strelnim orožjem; 6) usposabljanje za uporabo fizične sile – samoobrambe.
Kandidat, ki je zaključil usposabljanje opravlja izpit pred izpitno komisijo, ki jo imenuje minister za notranje zadeve. Strokovni izpit za varnostnika je sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela, strokovni izpit za čuvaja pa teoretičnem delu. Program usposabljanja za varnostno osebje, ki znaša 100 ur za varnostnike in 40 ur za čuvaje, je daleč od potrebnih spretnosti in znanja na določenih delovnih mestih v zasebnem varovanju. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na slabo stanje stroke in posameznikov v družbi. Eden od razlogov je nizek standard za vstop v poklic, in še nižje, izvajanje nalog varnostnega osebja. Ni mogoče pričakovati, da bo sedanje stanje, za katero so odgovorni vsi deležnikov, kaj boljše. Sedaj, ko smo prišli v slepo ulico, se išče krivca drugje. Vsak išče nekoga za krivega pri svojem delu, ali bolje za nedelo. Osebno menim, da je največja odgovornost Ministrstva za notranje zadeve, ki je regulator na področju zasebnega varovanja. On mora z ustrezno zakonodajo zagotoviti, da je cilj zasebnega varovanja izpolnjen. Poleg predpisov, mora zagotoviti stalen in dejanski nadzor nad delom. Pričakuje se tudi, da sprejme nekaj dejstev na terenu in jih uredi s predpisi. Če vemo, da nekdo dela nezakonito, mora najti načine za ustrezno rešitev. Od ugotovite vzroka, do končne rešitve. Ker veliko podjetij dela nezakonito, ker trenutna zakonodaja ne dopušča legalnega dela, ima trg potrebo po takšnem izvajanju dela.
Nobena represija v takem položaju ne more pomagati, saj je potrebno najti pravno rešitev za takšna začasna in občasna dela, kot tudi za tiste ljudi, ki ga sedaj opravljajo. Večina krivi gospodarsko situacijo za sedanje razmere v zasebnem varovanju. Nasprotujejo tudi vsem pozitivnim spremembam z izgovorom, da trg ne more prenesti novih zahtev. Zanima me, kakšne so nove zahteve? Zahteve, da opravijo svoje delo v skladu s pravili stroke? Ali njihove stranke že ne plačujejo za svoje delo v skladu s pravili stroke? Prišli smo do tega, da sta varnost in zaščita samo izpolnjevanje formalnih zahtev, ki so plačane minimalno za opravljeno delo. To je povzročilo, da imamo varnostnike, ki dajejo minimalno, ker ne morejo dati več, saj ne znajo. Drugi pa ne želijo dati več, ker se z njimi ravna, kot se ravna, torej neustrezno. Pri tem pa obstajajo tudi spoštovani posamezniki, kateri kljub temu dajo svoj maksimum. Zaradi teh posameznikov, s pomočjo katerih poslujejo podjetja, je potrebno spremeniti trenutno situacijo. Še veliko je tukaj dela, ki ga bo potrebno opraviti. Ne gre kriviti druge za slabe razmere, temveč iskati načine, da se situacija izboljša za vse. Vedno je potrebno imeti v mislih, zaradi katerih ta dejavnost obstaja. Ta ni sama sebi namen, temveč ima svoj natančen namen.
Ali spremljate področje zasebnega varovanja tudi v Sloveniji in v sosednjih državah, ali tudi s kom sodelujete?
Seveda spremljam situacijo v regiji, kot v Evropski uniji. Na žalost opažam, da vsaka država po svoje ureja to področje, kar ni dobra rešitev. V kontaktih z drugimi opažam, nezadovoljstvo v sami regulativi, ki je urejena v posameznih državah, kot zelo nizke standarde za izobraževanje in usposabljanje. Seveda obstajajo države, kjer je to še na zadovoljivi ravni, kot tiste ki komaj začenjajo to dejavnost nadzorovati. Zaradi neizenačenosti v izobrazbi, prihaja do neizenačenosti pri kvaliteti opravljenega dela. Pravna regulativa prispeva k temu, da imamo različne načine izigravanja predpisov, da bi zadovoljili potrebe trga. V pozitivnem in negativnem smislu. Težko se je izogniti občutka, da takšno stanje nekomu odgovarja. Imamo ”en kontrolirani kaos”, v dejavnosti zasebnega varovanja.
Moram povedati, da je moje prvo civilno izobraževanje na področju zasebnega varovanja povezano z Slovenijo. Namreč leta 2000 sem v Izoli končal tečaj za telesnega stražarja (body guarda). To so bili začetki takšnih tečajev v regiji. Danes je to drugače, saj je večja in boljša izbira izobraževalnih centrov. To pa seveda kaže, da se situacija v stroki počasi premika vseeno na boljše. Počasi se bo znanje in veščine bolje cenilo, naročniki pa bodo dobili tudi boljše storitve. Vloga regulatorjev v dejavnosti zasebnega varovanja pa je v vsaki posamezni državi odločilna.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si