Danes organizacije delujejo v zelo dinamičnih poslovnih okoljih, kjer obstajajo varnostna tveganja v raznih oblikah. V kolikor se je čas samo nekaj let nazaj meril v letih, mesecih in je bilo dogajanje na svetovnem prizorišču, kolikor toliko umirjeno, lahko danes mirno rečemo, da dejansko živimo zgodovino iz minute v minuto. Naj navedemo samo nekaj dogodkov, ki so v zadnjih letih spremenili svet in seveda s tem tudi ekonomska-politična razmerja. Ekonomska kriza leta 2008, ki se še nadaljuje, Arabska pomlad in “sveža” ukrajinsko-ruska kriza, Boko Haram v Nigeriji ter nedavna, naravna in humanitarna katastrofa v naši neposredni bližini, BiH in Srbiji. Te naravne nesreče, se bodo v nadaljevanju na žalost spremenile tudi v izredno nevarna varnostna tveganja z dolgotrajnimi posledicami. Z njimi se bodo morali ukvarjati tako varnostni državni organi, kakor tudi korporativno varnostni management v organizacijah, saj bo potrebno zagotoviti varnost sodelavcev, lastnine in s tem nemoteno poslovanje. Na ta način se bo pripomoglo k hitrejši sanaciji obeh prizadetih področij in ekonomskih razmer.
Danes si težko predstavljamo sodobne in uspešne organizacije brez sistemsko vzpostavljenega celovitega pristopa k obvladovanju varnostnih tveganj. Tudi v slovenskem prostoru se kažejo majhni premiki, čeprav je tovrstno zavedanje lastnikov in vodilnega managementa, še vedno na zelo nizki ravni. Organizacije, ki želijo poslovno preživeti in biti uspešne, potrebujejo za obvladovanje korporativnih varnostnih tveganj, učinkovit varnostni management. Lahko bi zapisali, da brez varnostnega managementa težko, če sploh lahko obvladujemo notranja in zunanja varnostna tveganja. Velike in srednje velike organizacije bi morale slediti varnostnim potrebam današnjega časa in imeti zaposlenega strokovnjaka za korporativno varnost. Manjše organizacije pa bi morale iskati rešitve z zunanjimi resursi in najeti zunanjega svetovalca za varnost, t.i. specialista. Primarni cilj organizacije za varnostno področje, je vzpostavitev varnostnega sistema, ki bo učinkovit in sposoben čim bolj obvladovati varnostna tveganja. Pogosto pa je težava že v varnostni politiki in pomanjkanju znanja, kar ima lahko zelo hude posledice na mikroekonomskem in seveda dolgoročno tudi makroekonomskem okolju.
V prispevku bomo predstavili pomen korporativnega varnostnega managementa za organizacije, kakšne so njegove naloge in koristi za njihovo poslovanje.
Pomen korporativnega varnostnega managementa za organizacijo
Kako pomemben je korporativni varnostni management za organizacijo, nam pove že njegova temeljna naloga, obvladovanje varnostnih tveganj in skrb za korporativno varnost. Pri tem gre za aktivnosti, ki prispevajo k varnosti organizacije in preprečevanju notranjih in zunanjih groženj. Danes se prav tako hitro spreminjajo varnostna tveganja in izzivi, zato je potreben uravnovešen, hiter in racionalen odgovor. Tega pa lahko ponudijo samo ustrezno izobraženi in usposobljeni ter izkušeni kadri, ki delajo na področju managementa korporativne varnosti.
Poslovanje organizacij je bilo vedno povezano z določenimi tveganji. Če je še nedavno tega prevladovalo mnenje, da predstavlja korporativni varnostni management strošek, je danes več kot očitno, da igra eno izmed ključnih vlog v sodobnih organizacijah. S svojim delom ustvarja dodano vrednost, zato se čedalje več organizacij odloča za uvedbo te dejavnosti, kar je v poslovnem svetu dovolj jasen dokaz. Organizacije s tovrstnim pristopom in z visoko varnostno kulturo zaposlenih, imajo boljše možnosti preživetja in so uspešnejše na daljši rok. Korporacije in organizacije morajo za uspešno delovanje na mednarodnih trgih, kjer se soočajo z različnimi tveganji, kamor spadajo tudi varnostni, le-te ustrezno stalno ocenjevati. Na podlagi njihove ocene je potrebno pripraviti načrte za obvladovanje tovrstnih tveganj, ki morajo biti zakoniti, etični in seveda v skladu z najboljšo, obstoječo prakso. Na podlagi tako pripravljenega obvladovanja varnostnih tveganj, vodilni management sprejme odločitev, do katere mere je tveganje še sprejemljivo, da se vložena sredstva vrnejo in obrestujejo. Te odločitve so lahko kratkoročne in relativno majhnega pomena, ko gre za izbiro novih poslovnih partnerjev, lansiranje novih produktov na trg, podpis pogodbe, zaposlitev managerja ipd. So pa seveda tudi strateške, kot so prodor na nove trge, nakupa ali prodaje podjetja ipd., in sicer v vrednosti več MM $ ali celo Milijard $. Za podporo pri odločanju lastnikov oziroma vodilnega managementa, pa je potreben holističen pristop. Pri oceni tveganj je korporativni varnostni management eden izmed ključnih partnerjev v tem procesu.
Ključni pomen in seveda korist korporativnega varnostnega managementa je tudi v tem, da je osrednji element pri oceni in obvladovanju tveganj. Ocena in obvladovanje teh tveganj mora biti usklajeno do tiste mere, ki je sprejemljiva za organizacijo. Dobre informacije, ki jih za strateško odločanje vodilnega managementa pripravi korporativni varnostni management, lahko organizaciji prihranijo velike vsote denarja in težav. Povzročeno škodo pa nikakor ni mogoče meriti samo v denarju, temveč tudi v ugledu organizacije v lokalnem in globalnem okolju. Ne moremo mimo dejstva, da gre pri zagotavljanju korporativne varnosti tudi za varovanje človeških življenj, ki v moralnem in etičnem svetu nimajo cene.
Naloge korporativnega varnostnega managementa
Najpomembnejši vir v organizacijah so zaposleni in varovanje le – teh je ena izmed osrednjih nalog vsakega varnostnega managementa. Varnost zaposlenih je zelo pomembna, tako v podjetju, kot na potovanjih. Še posebej v primerih, ko gre za potovanja v zelo tvegane države, kjer se soočajo z organiziranim kriminalom, korupcijo, ugrabitvami in drugimi viri ogrožanja. Služba za korporativno varnost s pomočjo zunanjih virov spremlja situacijo po svetu in na podlagi teh ocen, pripravi ustrezne varnostne usmeritve in obvezujoča navodila. Pri tem gre za pravočasno obveščanje o dogajanju, kar priča tudi primer o skupini poslovnežev korporacije, ki so bili na službeni poti v Nairobiju (Kenija), v času napada na poslovno-trgovski center. Služba jim je ves čas pomagala z svežimi informacijami o varnostnem stanju na njihovi lokaciji, o stanjih na cestah, odprtju letališča itd, ter jim omogočila varen povratek v domovino.
Gledano organizacijo celostno, gre za zagotavljanje varnosti zaposlenih, sredstev, informacij, objektov ipd. Posebno pozornost pri tem je potrebno nameniti ključnim grožnjam in hitri odzivnosti za njihovo preprečitev. Ena izmed pomembnih nalog korporativnega varnostnega managementa, je tudi dvig varnostne kulture zaposlenih. Pri tem gre za učinkovitost organizacije pri obvladovanju varnostne kulture svojih zaposlenih, katere strategije uporabljajo, da dosežejo ta cilj ipd. Varnostne kulture zaposlenih žal ni mogoče vzpostaviti kar preko noči. Lahko jo krepimo na različne načine, z ozaveščanjem in izobraževanjem ter z brošurami in podobnimi internimi glasili. Za korporativno varnost organizacije, skrbijo notranje službe ali oddelki, ki jih vodi varnostni management. Poleg zagotavljanja fizičnega in tehničnega varovanja, požarne in informacijske varnosti, ima pomembno vlogo preprečevanje poslovnega vohunjenja (business counterintelligence). Pri tem gre za zaščito intelektualne lastnine v vseh pogledih delovanja organizacije. Pri tem so največje tveganje zaposleni, ki po nekaterih podatkih predstavljajo 85 odstotkov vohunjenja.
V zadnjem času je prisotno tudi spletno vohunjenje. Organizacije v Ameriki izgubijo do 100 milijard ameriških dolarjev na leto zaradi poslovnega vohunstva. Poudariti pa velja, da tudi Slovenija ni imuna na tovrsta kazniva dejanja, vprašanje je ali jih sploh zaznamo. Kraja intelektualne lastnine je velika grožnja za organizacije in lahko ostane neopažena več mesecev ali celo let. To lahko stane organizacije posledično v njihovi konkurenčnosti in seveda izgubi delovnih mest. Za zaščito intelektualne lastnine, je potrebno izvajati učinkovite preventivne varnostne ukrepe ter vlagati zadostna finančna sredstva za njeno zaščito.
Ne smemo zanemariti tudi finančno računovodske varnosti organizacije, kjer je ločitev nalog in pooblastil nujno potrebna za učinkovito izvajanje notranjih kontrol. Tovrstni pristop znatno zmanjša tveganja za goljufije in ostale škodne pojave s finančnimi transakcijami. Z delitvijo nalog in pooblastil med več zaposlenimi zagotavljamo, da bi vsaka goljufija zahtevala dogovarjanje z več posamezniki, s čimer se zmanjšajo tveganja.
Naloge korporativnega varnostnega managementa lahko razdelimo v naslednje:
- Ustvarjanje pozitivnega in varnega delovnega okolja, kar spodbuja zaposlene h krepitvi varnostne kulture. V teh primerih zaposleni sledijo uveljavljeni varnostni politiki in postopkom v najboljšem interesu organizacije.
- Izvajanje notranjih kontrol, ki pomagajo zagotavljati učinkovitost poslovanja, skladnost z zakoni in predpisi ter varovanje nasploh. Vsak mora odgovarjati za svoja dejanja, ne glede na položaj. Vsak zaposleni je na svoj način ogledalo organizacije.
- Zbiranje informacij za zaposlovanje kredibilnih in kompetentnih ljudi ter njihovo periodično varnostno preverjanje.
- Varnostno izobraževanje zaposlenih ter ažurno obveščanje o postopkih ravnanja, metodah in oblikah sankcij, ki so lahko pozitivnega ali negativnega značaja. Potreben je razvoj orodja za on-line varnostno usposabljanje.
- Skrb za sistem delovanja anonimnih prijav o zadevah, ki škodujejo in slabijo ugled organizacije. Sistem poročanja za zaposlene, dobavitelje in kupce.
- Pomoč pri izvajanju rednih in izrednih revizij, ki pomagajo prepoznati šibke točke v finančno računovodskem poslovanju.
- Preiskovanje vseh varnostnih incidentov, ne glede na to, kako velika ali majhna je škoda ter se zavezati k ničelni toleranci. Izrednega pomena je, da se po opravljeni preiskavi opravi »rooth-cause anaylsis«, ki nam omogoči, da preventivno posredujemo pridobljeno lekcijo našim zaposlenim v izogib ponovitvi podobnih incidentov.
Zaključek
V prizadevanjih za izboljšanje učinkovitosti poslovanja, preprečevanja prevar, ugleda in zaščite organizacije, le-te čedalje bolj pogosto uvajajo korporativni varnostni management. Njegova glavna naloga je celovito odvračati nevarnosti in preprečiti izgube (Loss Prevention) organizaciji, kar je strateški pristop k korporativni varnosti. Na ta način mora glavni management pri zaposlenih jasno izražati svojo zavezanost k zagotavljanju korporativne varnosti v organizaciji. Tako je mogoče ustvariti skupno vizijo za celovito zagotavljanje čim boljše stopnje varnosti ter krepiti varnostno kulturo zaposlenih. Skrb za korporativno varnost ne bi smela biti samo stvar korporacij in večjih organizacij. Podatki namreč kažejo, da pri manjših organizacijah obstaja večja verjetnost, da le-te postanejo žrtve kaznivih dejanj oziroma škodnih dogodkov. Kljub manjšim številom zaposlenih in manjših prihodkih, so manjše organizacije bolj. dovzetne za kriminal. Običajno se dogaja, da redko in nepravočasno sprejemajo preventivne varnostne ukrepe, ker menijo, da se jim ne more zgoditi nič usodnega.
Končni cilj vsakega korporativnega varnostnega managerja je dvig varnostne kulture pri zaposlenih. Za obvladovanje korporativnih varnostnih tveganj, morajo organizacije namenjati zadostna finančna sredstva za izvajanje preventivnih ukrepov in za razvoj učinkovitih metod za odkrivanje in preprečevanje varnostnih incidentov. Brez uvajanja novih strategij in tehnologij za preprečevanje in odkrivanje kriminala, imajo lahko mnoge organizacije težave v poslovanju ali celo zaradi tega doživijo poslovni neuspeh.
Viri
- Bressler, M.,(2009). Houston Baptist UniversityThe Impact of Crime on Business: A Model for Prevention. Houston Baptist University.
- Podvršič, A. (2013). Corporate Security – Contemporary Challenges. Discussion Crime Prevention Strategies
Prispevek je bil objavljen v reviji Korporativna varnost št. 7, junij 2014. Izdajatelj revije je ICS Ljubljana.
Avtorja: Andrej Podvršič, Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
