Od leta 2010 ste predsednica Sveta ČS Rudnik, Mestna občina Ljubljana. Zanima nas, ali se seznanjate tudi z varnostno problematiko oz spremljate to področje v lokalnem okolju?
Varnostno problematiko v Četrtni skupnosti Rudnik redno spremljamo, za lažje spremljanje in sodelovanje s krajani imamo v svetu četrtne skupnosti Sosvet za varnost, v katerem so člani svetniki četrtne skupnosti, ravnateljica osnovne šole, predstavniki gasilcev, policije in mestnega redarstva. Seveda v Četrtni skupnosti Rudnik, ko govorimo o varnosti, ne mislimo le na varnost glede na stopnjo kriminala in vandalizma, veliko pozornosti posvečamo tudi varnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter varnosti v prometu.
Foto: Tilen Šinkovec
Kakšno vlogo ima Četrtna skupnost Rudnik na področju varnosti občanov oz. kako poteka sodelovanje s policijo, z občani in drugimi službami, ki skrbijo za lokalno varnost?
Naša pooblastila, niti strokovnost, nam ne dopuščajo, da se sami ukvarjamo s področji varovanja, ki so potrebna na področju četrtne skupnosti. Zato četrtna skupnost pri svojem delu sodeluje z organi Mestne občine Ljubljana in organizacijami, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana. Četrtna skupnost predvsem sodeluje s predlogi, mnenji, pobudami, predstavitvami, opozarjanji ipd. Četrtna skupnost opravlja svoje naloge iz pristojnosti Mestne občine Ljubljana, naloge pa so vezane na obveščanje in osveščanje krajanov, organizacijo prireditev v povezovanju z društvi in zavodi, sodelovanje pri neformalnih oblikah združevanja članov, izvajanje programov urejanja okolja in druge programe, skupaj z zavodi in društvi.
Ljubljana je še vedno varno mesto, kar pa ne pomeni, da ni kriminala in dogodkov, ki so moteči za občane. Ali ste kot predsednica sveta ČS Rudnik in kot občanka Ljubljane zadovoljni z varnostjo v lokalnem okolju?
Kot občanka lahko rečem, da sem z varnostjo v kakršnikoli obliki v bližini svojega doma precej zadovoljna, saj pri vsakodnevnih opravilih v okolici doma ne zaznavam posebnega vandalizma in kriminala. Kot predsednica pa sem seznanjena širše, zato tudi vem, da je na nekaterih delih četrtne skupnosti stopnja kriminala in vandalizma ter drugih nevarnosti (predvsem ob naravnih nesrečah) večja in tudi bolj opazna. Več vandalizma je v okolici javnih ustanov (trgovine, šola, vrtec, športna dvorana), pogosta tarča so tudi deli Golovca in Ljubljanskega barja, torej bolj odmaknjeni deli. Velik del Četrtne skupnosti Rudnik (Ljubljansko barje in deli ob vodotokih) je poplavno območje, kar zahteva drugačen način varovanja, ki pa seveda ni odvisen od ožje lokalnega okolja, a tovrstno varovanje brez domačih gasilskih društev in posameznikov ne bi bilo tako dobro in učinkovito.
Čeprav je ČS Rudnik varna četrtna skupnost, ne morem trditi, da sem kot predsednica popolnoma zadovoljna z varnostjo, saj občasni incidenti in vandalizem, ki se pojavlja v milejši obliki ter verjetnost vsakoletnih naravni nesreč, kažejo na to, da moramo področje varnosti stalno spremljati, se mu prilagajati in ga nadgrajevati.
Foto: arhiv ČS Rudnik
Kaj bi po vašem mnenju še lahko naredili v smeri izboljšanja varnosti občanov v vašem okolju oz v MOL?
Morda preprosto vprašanje, saj se veliko odgovorov kar samo ponuja, a žal odgovor le ni tako preprost. Zadeva je veliko bolj kompleksna, saj se zdi kot, da znanje, ki ga o varnosti, lepem obnašanju in posledicah neolikanosti in nespametnega ravnanja pridobivamo od vrtca dalje, v nekem trenutku pri določenih ljudeh izgine. Varnost občanov kateregakoli naselja, kraja ali mesta bi se lahko izboljšala že samo z upoštevanjem preventivnih nasvetov ali drugače povedano, z obnašanjem primernim za javnost. Strokovne službe, zavodi in društva se dovolj trudijo pri preventivnih predavanjih in predstavitvah, zato je neprimerno obnašanje v dobi odraščanja in tudi v zrelih letih stvar posameznika oz. okolja iz katerega izhaja. Po drugi strani pa bi k varnosti in urejenosti domačega okolja lahko pripomogli sami stanovalci tako, da bi ob opaženih nepravilnostih, vandalizmu in kriminalu, obvestili policijo in/ali mestno redarstvo. Ob pojavu kriminalnega dejanja to še storijo, drugje pa se obveščanje velikokrat, žal, ustavi.
Kako bi po vašem mnenju lahko bolj povezali občane ter okrepili socialni kapital ter jih ozavestili s pomenom varnostne kulture za boljšo varnost v lokalnem okolju?
Pri povezovanju občanov v Četrtni skupnosti Rudnik naredimo, kar je v naši moči. S strokovnimi službami, zavodi in društvi pripravljamo predavanja in predstavitve, na katere naše sokrajane povabimo preko lokalnih glasil (Rudniška Četrtinka, glasilo Ljubljana), spleta, oglasnih desk ter z informiranjem preko vrtca in šole. Zanimanje za teoretični del je običajno veliko, ko se potrebuje pomoč v praksi pa zanimanje neredko usahne. Specifičnost mestnega okolja, predvsem spalnega naselja, razpršenega na velikem območju ne omogoča druženja in sodelovanja, kot je možno v manjših krajih in naseljih, morda tudi v blokovskih naseljih. Projektov, kjer se občani lahko povezujejo in delujejo je veliko, problem je največkrat v ljudeh samih, saj se težko odločijo za sodelovanje.
V Sloveniji in v Ljubljani se znotraj Slovenskega združenja za varen svet formirajo skupine Civilistov za lokalno varnost, ki si prizadevajo za varno in urejeno lokalno skupnost. Njihova glavna naloga je ozaveščanje občanov in informiranje pristojnih služb in organov o problematiki in dogodkih, ki vplivajo na varnost in urejenost v lokalnem okolju. Kako lahko Četrtne skupnosti po vašem mnenju pomagajo tovrstnim skupinam, da bi bile pri svojem delu čim bolj učinkovite?
V Četrtni skupnosti Rudnik do sedaj nismo vedeli, da obstajajo skupine Civilistov za lokalno varnost tudi v naši četrtni skupnosti. Za začetek bi bili zelo zadovoljni, če bi dobili kontakte skupin, ki delujejo v naši četrtni skupnosti, sodelovanje z njimi pa bi bilo nato precej preprosto, saj smo navajeni sodelovanja.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
