Po izobrazbi ste magister profesor športne vzgoje ter mojster karateja 7. DAN shotokan in 5. DAN goju ryu. Pred časom ste izdali knjigo z naslovom Sedem dimenzij karate blokad. Od kje želja po izdaji knjige in komu je namenjena?
V knjigi Sedem dimenzij karate blokad sem uporabil sedem principov oziroma pristopov karate blokad in s sedmimi blokadami pokazal njihovo učinkovitost. Izvan sem bil s strani mojstrov drugih borilnih veščin, da so osnovne karate blokade neučinkovite. Tudi sam mislim, da bi bile slabe, če jih gledaš samo z osnovnega, šolskega vidika. Tako sem blokade uvrstil v osnovnošolski, srednješolski, univerzitetni in akademski pristop.
S širino svojega znanja iz karateja kot borilne veščine, sem dokazal, da samo ozkoglednost blokad privede do tega, da bi bile nefunkcionalne. Ko pogledaš blokade skozi karate kot borilno veščino, martial art, karate-do, vidiš njihove razsežnosti in bistvo, da je nastal karate kot obrambna veščina. Bistvo karateja kot borilne veščine ni zmagati, bistvo je ne izgubiti, biti neporažen, torej preživeti napad nasprotnika.
Foto: osebni arhiv
Pravosodni policisti in zaposleni v Zavodih za prestajanje kazni zapora se pogosto srečujete z nasiljem, kjer je uporaba silobrana, kot instituta kazenskega prava dovoljena. Kakšna je torej razlika pri uporabi silobrana s strani pravosodnih policistov, ki ga uporabljate pri določenih ukrepih in državljanih?
Po šestindvajsetletni praksi predvidevam, da pravosodni policisti delamo v najbolj ne-varni inštituciji pri nas, saj je naše delo 24 ur, 365 dni, delo z delikventi, torej osebami, ki so storili kaznivo dejanje in tistimi, ki se jim krivda še dokazuje – priporniki.
Silobran kot termin v zaporih sicer ne obstaja. Odpor je vsako ravnanje zaprte osebe, ki s tem onemogoča izvršitev uradne naloge. Ločimo pasivno in aktivno upiranje. In od tega je odvisna vrsta in intenziteta uporabe naše sile. Silobran bi lahko v nekaterih segmentih enačili z aktivnim odporom, saj je to dejanje zaprtih oseb, kjer posredno ali neposredno silo usmerijo proti pravosodnemu policistu. S takšnim dejanjem skuša zaprta oseba pravosodnemu policistu preprečiti izvršitev uradnega dejanja. Tudi pozivanje zaprtih oseb k upiranju je takšno dejanje.
Pravosodni policisti lahko po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij uporabijo prisilna sredstva (udarce, meti, vzvode, palico…) tudi v situacijah, kjer grozi potencialna nevarnost pravosodnemu policistu za napad nanj, torej je ogrožen in lahko uporabi silo. Enako je, ko zaprta oseba grozi drugi osebi ali grozi s samopoškodbo ali celo kdo drug grozi zaprti osebi med spremstvom. Uporaba strelnega orožja z ostrimi naboji je dovoljena samo takrat, ko je potrebno zavarovati življenja ljudi, naj si bo to pravosodnih policistov ali drugih oseb. Zakon tudi določa, da se poteg in poskus potega orožja nasprotnika že smatra za uporabo orožja, torej, da je njegova namera jasna, da bo orožje uporabil, takrat lahko pravosodni policisti zaradi zavarovanja lastnega življenja in drugih oseb to zavarujejo s strelnim orožjem.
Silobran je v civilnem življenju v kazenskem zakoniku predviden kot obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Najbolj bode v oči ta istočasnost, ki si jo je mogoče razlagati na različne načine, predvsem v teoretičnem smislu, kjer oseba, ki ni bila v tej situaciji in ni čutila te grožnje, ogroženosti na telo ali življenje, zelo težko o tem razsoja.
Foto: osebni arhiv
Napad je torej pomembna sestavina silobrana, kako bi ga opredelili in kakšen mora biti napad, da lahko govorimo o silobranu?
Kot osebe želimo živeti v prijetnem, varnem okolju. Vsaka oseba, ki nam je s kakršnim koli obnašanjem ali dejanjem povzročila grožnjo ali ogroženost je to naredila s svojim, lastnim namenom. Vsaka persona ima pravico do varnega in neogroženega življenja, do varovanja svojega telesa in življenja. Tako kot varovanje svojega življenja imamo pravico varovati tudi življenja drugih ljudi, ki so ogroženi, predvsem svoje družine.
Nepravično bi bilo, da opazujemo, kako so drugi napadeni in ne storimo ničesar. V sedanji družbi bi večina mladostnikov poprijela za mobilne telefone in stvar ovekovečila, nobeden pa ne bi priskočil na pomoč ali vsaj poklical pristojne inštitucije na pomoč. Pri napadu moramo pogledati tudi sorazmernost. Če oseba, ki je veliko večja in močnejša samo močno prime za obleko manjšo in fizično šibkejšo osebo, se le ta čuti zelo ogroženo, čeprav še ni poškodovana. Primer: močan mož, prime majhno ženo močno za obleko in ji zagrozi s smrtjo.
Druga skrajnost je, če nas napade fizično slabša oseba z orodjem ali orožjem, takrat ni mogoče gledati sorazmernosti samo na fizične lastnosti oseb. Primer: najstnik napade očeta v afektu, ker mu je le ta odvzel video igrice ter mu začne resno groziti s pištolo. Tukaj se ne more gledati samo fizične nesorazmernosti, ker je oče močan, ampak se mora oče braniti oziroma boriti za svoje življenje pred orožjem.
V vseh primerih ko smo napadeni, moramo reagirati v trenutku in še pravno pravilno, kar je v dani situaciji zelo težko. Nimamo časa premlevati kakšen je napad napadalca, kako ravnati, da bo silobran sorazmeren glede intenzivnosti, fizičnih predispozicij napadalca, morebitnem orožju…., tako, da branitelj odreagira instinktivno, življenjsko.
Ko smo napadeni se nam sproščajo stresni hormoni najbolj znan med njimi adrenalin. Ko se nam sproži adrenalin smo v stanju povečane vznemirjenosti ter nas doleti zmanjšana zmožnost razsojanja in poveča se nam moč. Z opisanim zaključujemo, da je v takšnem stanju telo in čustva težko kontrolirati, kakor tudi kontrolirati sorazmernost, intenziteto in čas branjenja oziroma kontra napada na napadalca. V vseh primerih je veliko ”če-jev”, torej, da bi lahko odreagirali drugače, ampak samo določena oseba je bila napadena in samo ona ve, kako ogroženo se je počutila. Poudariti pa moram, da se bi lahko napadalec kadarkoli lahko odločil, da z grožnjo na nas preneha in se umakne ter tako konča konflikt.
Foto: osebni arhiv
Kdaj lahko govorimo o neizogibnosti obrambe v primeru silobrana?
Napad na osebo je vsaka ogroženost posameznika, grožnja na naše telo ali življenje, kakor tudi ”nedovoljen” vstop v naš osebni prostor. Tako je tudi vsak grob poskus prijema, zamah proti nam, udarec…, že napad na nas. V vseh teh primerih se kot oseba čutimo ogrožene ali smo direktno ogroženi in samo napadalec oziroma tisti, ki nas ogroža, lahko spremeni potek dogajanja, tako, da s tem odneha. Torej, v silobranu se mora človek začeti braniti, ko je ogrožen in ne čakati, da bo napaden, saj je v tem primeru v podrejenem položaju in ponavadi zato ”izgubi” napad. O neizogibnosti obrambe že pred samim napadom, kakor tudi v primeru napada, lahko resnično opišejo le osebe, ki so napad že doživele ali so bile na različne načine fizično ogrožene.
Foto: IVK/Varensvet
Koliko vam je znanje borilnih veščin pomagalo pri opravljanju vašega dela v okolju, ki ste ga opisali, kot enega najbolj nevarnih?
Karate delimo na športni karate in karate kot borilno veščino, karate-do. V športnem karateju je cilj zmagati, seveda je vključenih veliko pravil, v karateju kot borilni veščini, pa je cilj ne izgubiti, preživeti. V karate športu sem v borbah tekmoval več kot 20 let. Te izkušnje s tehniko in taktiko z dobrim poznavanjem pravil so mi dale osnove borjenja. Pri vsaki borbi si pod stresom, naj bo to športna ali prosta. Na začetkih je stres velik, nato se le ta z izkušnjami zmanjšuje oziroma se nanj navadiš. Karate kot borilna veščina mi je dal dodatno širino, saj tukaj ni omejevanj tehnik in omejevanj področjih na udarjanje, delanje vzvodov, metov, napadalec je ”nepošten”, rešiti se moramo iz boja in ostati neporaženi.
Kot trener si pomagam tudi z metodiko treniranja torej preučevanja, tukaj s specifiko zaporskega sistema. Borilne veščine bi morale biti ena od najpomembnejših osnov tega sistema. Le tako lahko pravosodni policisti ostanejo samozavestni pri dajanju navodil in ukazov, kakor tudi pri izvršitvi uradne naloge pri raznih vrstah upiranja oziroma napadanja s strani zaprtih oseb.
Skupek zgoraj opisanih izkušenj, znanj, tehnik, taktik, veščin…, z gotovostjo izkoriščam v svoj prid za delo v zaporskem sistemu, kar sem tudi nemalokrat pri svojem delu oziroma posredovanju tudi dokazal.
Portal Varensvet.si E: info@varensvet.si
