Vprašanji, kaj sploh je penologija in s čim se ukvarja, sta nekakšna osnova za nadaljnjo govorjenje o tem področju, zatorej je smiselno, da se najprej opredeli sam pojem penologija.
Izraz penologija sam po sebi ne da izrazite asociacije, kar pa je na drugi strani močno vidno za kriminologijo, psihologijo, itd. Penologija je veda o izvrševanju kazenskih sankcij (SSSKJ, 2000). Franc Brinc (1994) pa v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo opiše penologijo, kot mlado znanost, saj se je do 1990-ih let vključevala v pojem kriminologiji in ni bila samostojna. V 21. stoletju pa to postane in njeno preučevanje je vezano na izvrševanje zaporne kazni.
Vsi začnemo življenje po enaki poti tj. z rojstvom, vendar pa kasneje določeni posamezniki ”zavijejo na stranpoti” in se znajdejo v zaporih oz. zavodih za prestajanje kazni, kot zapore imenujemo z drugimi besedami. Živijo drugače, v drugačni organizacijski strukturi/shemi, kot pa večina ljudi in njihov način življenja se spremeni. Ali je organizacija pomembna, kako so zapori organizirani in kakšni sistemi vladajo v njih, pa so vprašanja, ki vam jih bom odgovorila v nadaljnje.
Organizacija nas spremlja pri vsakem koraku. Opazimo jo lahko povsod, kar je tudi prav, saj je potrebna kjerkoli in kadarkoli. Brez nje podjetje, skupine – tim(i), družina, cerkev, itd. ne bi bile uspešne in učinkovite. Kot je dejal tudi sam Tavčar (2008) je organizacija nekakšna človeška skupnost, ki služno deluje za doseganje skupnih ciljev. Podobno opredelitev pa je napisal tudi Rozman (2010), ki je dejal, da je organizacija družbena enota, ki je usmerjena k doseganju cilja.
Foto: Pixabay
UIKS je uprava za izvrševanja kazenskih sankcij, ustanovljena leta 1995. Vodi jo generalni direktor Jože Podržaj, ki je odgovoren ministru za pravosodje.
Zavode vodijo direktorji, ki so odgovorni generalnemu direktorju. ZAVODI ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA (ZAPORI) so notranje organizacijske enote uprave in so organ v sestavi ministrstva za pravosodje (Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, 2014).
Kot nekakšno ”posebnost” med temi zavodi, lahko po mojem mnenju predstavljata zavod IG in prevzgojni dom Radeče. Ig, ker je namenjen zgolj ženskim prestopnicam, tako polnoletnim kot mladoletnim. Radeče pa je namenjen samo mladostnikom, in že njegovo ime pove, da je njegova naloga prevzgoja in jih naučiti, da ne zavijejo spet na napačne poti. Ostali zapori pa so namenjeni moškim, ki so zaprti zaradi hujših kaznivih dejanj ali pa se jim je kazen dodelila zaradi kakšne neplačane parkirne kazni. V slednjem primeru govorimo o uklonilnem zaporu.
Največji problem oz. težava zavodov za prestajanje kazni zapora oz. zaporov, kot so le ti imenovani z eno besedo, je prenatrpanost. Ta je tudi vedno izpostavljena v medijih, kadar je vsebina vezana na zapore. Vidno pa se slabša tudi položaj pravosodnih policistov kot tudi zapornikov.Pravosodni policisti, včasih imenovani pazniki, pa skrbijo za red in disciplino v zaporih ter preprečujejo, da bi prihajalo do izgredov.
Viri
- Brinc, F. (1994). Dosežki in težave penologije v Sloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 45 (4), 299-310.
- Gorazd M., Frangež D., Rep M. in Sečnik K. (2006). Zapor: družba znotraj družbe – pogled obsojencev na odnose in življenje v zaporu. Pridobljeno na: http://www.zzsp.org/revija/2006/06-3-261-286.pdf
- Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (2014). Letno poročilo 2014. Pridobljeno na: http://www.mp.gov.si/si/o_ministrstvu/ursiks_organ_v_sestavi/dokumenti/letna_porocila/
Avtorica: Katrin Podgorski E: info@varensvet.si
