Potresi naj bi bili med najbolj uničevalnimi in močnimi naravnimi silami. Zakaj in kako pravzaprav prihaja do potresov?
Ljudje svet okoli sebe zaznavamo predvsem skozi naša čutila, ki nam za tla pod nogami povejo, da so trdna in nepremična. Vendar pa samo z lastnimi čutili ne moremo ugotoviti, da je Zemlja živ planet, ki pod vplivom tektonskega delovanja neprestano spreminja svojo površino, saj je to delovanje prepočasno, da bi ga zaznali. Razlog za tektonsko delovanje se nahaja v sestavi Zemljine notranjosti. Ta je sestavljena iz več plasti, katerih temperatura z globino močno narašča in se v središču verjetno približa 7000°C. Zunanja trdna plast, ki jo imenujemo litosfera, je na različnih področjih različno debela in lahko sega do globin približno 100 km. Litosfera je dovolj hladna in trdna, da se na zunanje sile odziva z elastično deformacijo. Pod njo se začne plast staljene snovi, ki jo imenujemo astenosfera in sega do 700 km globoko. Ta plast se zaradi svojih mehanskih lastnosti na zunanje sile odziva s plastično deformacijo, zato se v njej ne kopičijo notranje napetosti, temveč počasi plastično mezi. Astenosfera in spodnji del litosfere spadata po kemijski sestavi snovi v zunanji del Zemljinega plašča, ki na spodnjem robu sega do globine 2900 km. Pod njim se nahaja tekoče zunanje jedro, ki sega do globine 5100 km, v sredini Zemlje pa se nahaja trdno kovinsko jedro.
Močan temperaturni gradient v Zemljinem plašču poganja krožne konvekcijske tokove snovi, podobno kot tekočina, ki vre v posodi na kuhalniku. Ti tokovi v astenosferi povzročajo le počasno kroženje snovi, na zgornji meji pa ustvarjajo velikanske strižne sile na zgoraj ležečo trdno litosfero, ki je zato že v davni geološki zgodovini razpokala na posamezne tektonske plošče, ki plavajo na astenosferi in se medsebojno premikajo v različnih smereh. Zemljino skorjo sestavlja sedem zelo velikih tektonskih plošč, prav toliko manjših in množica zelo majhnih. Napetosti, ki se porajajo v litosferi zaradi medsebojnega gibanja, so seveda največje ob mejah tektonskih plošč, vendar se nabirajo tudi v notranjosti. Hitrosti medsebojnega gibanja velikih tektonski plošč znašajo do 10 cm na leto, kar povzroča velike napetosti in deformacije tudi daleč proti notranjosti plošč, zaradi njih pa nastajajo v skorji krajše in daljše razpoke, ki jim pravimo prelomi. To dogajanje daje podobo našemu planetu, saj pri tem nastajajo nova gorstva ali se razširjajo nova ozemlja in oceani. Gibanje litosfere ob prelomih se na različnih območjih obnaša različno, v glavnem pa sledi ponavljajočemu se scenariju: nabiranje napetosti ob prelomu in sprostitev te napetosti v nenadnem in silovitem dogodku, ki mu pravimo potres.
Velikost potresa je v grobem odvisna od dolžine preloma, na katerem se zgodi in od napetosti, ki se je nakopičila od zadnjega potresa. Največji potresi nastajajo ob subdukcijskih prelomih na mejah velikih tektonskih plošč, ki so lahko dolgi več sto kilometrov in sprožijo tudi potrese magnitude 9 in več. Aktivni prelomi v Sloveniji so dolgi nekaj deset kilometrov in ob njih lahko nastanejo potresi do magnitude okrog 7.
Na tem mestu je potrebno razložiti, da je magnituda logaritemska mera za velikost potresa, ki sama zase nima fizikalnega pomena, služi pa primerjavi velikosti potresov med sabo. Približno velja, da se količina sproščene energije poveča za tridesetkrat, ko se magnituda poveča za ena. Če se šibek potres magnitude 2 občuti le v ožji okolici nadžarišča, potem se pri potresu okrog magnitude 6, kakršen je bil decembra leta 2020 na Hrvaškem pri Petrinji, sprosti 30 x 30 x 30 x 30 več energije, torej približno milijonkrat več. Tak potres se seveda čuti zelo daleč, v nadžariščnem območju pa ima lahko uničujoče posledice.
Slovenija leži na potresnem območju. Ali do potresov lahko pride na katerem koli podnebnem območju, v katerem koli letnem času in v katerem koli delu dneva, ali to ni povezano?
Za Slovenijo je značilna zmerna potresna dejavnost. Na geološko dogajanje v regiji globalno vpliva primikanje velike afriške plošče proti evrazijski, v ožjem območju pa geološke razmere zaznamuje vrtenje in primikanje Jadranske mikroplošče, zaradi česar so na njenem severnem robu nastale Alpe, proti meji s panonskim bazenom Dinaridi in na zahodu Apenini. Južni rob je bližje subdukcijskemu področju afriške plošče, zato je potresna aktivnost v predelu južnega Jadrana močnejša.
Tektonska karta Slovenije razkriva predvsem desno-zmične prelome Dinarskega in Periadriatskega prelomnega sistema, ki so tudi najaktivnejši in najdaljši. Na severovzhodu se smeri prelomov prilagodijo obliki panonskega bazena. Iz seizmotektonske analize ter iz pretekle potresne aktivnosti vemo, da lahko pričakujemo potrese do magnitude okrog 7, s potresnimi učinki do IX. stopnje po Evropski potresni lestvici EMS-98 https://potresi.arso.gov.si/doc/dokumenti/EMS.pdf. Tako velike potresne učinke pričakujemo predvsem v Posočju, osrednji Sloveniji, Krško-Brežiškem ter na Ilirsko Bistriškem območju, učinke do VII. stopnje po EMS-98 pa lahko pričakujemo na večini ozemlja Slovenije. Letni čas, del dneva ali meteorološke razmere na potrese ne vplivajo, pojavijo se lahko kadarkoli.
Močne učinke v Sloveniji imajo lahko tudi dovolj močni potresi, ki se zgodijo zunaj njenih meja. Tak primer je bil potres v Furlaniji leta 1976, ki je v Posočju povzočil učinke med VIII. in IX. stopnjo po EMS-98 ali nedavni potres pri Petrinji na Hrvaškem, ki je tudi v nekaterih krajih v Sloveniji povzročil manjše poškodbe.
Eden od ciljev seizmologov je, da bi lahko dovolj zgodaj opozorili na potresno dejavnost. Ali obstajajo že kakšni digitalni programi oz. opazovalni sistemi, ki bi nam lahko pomagali pri napovedovanju močnih in rušilnih potresov?
Napovedovanja potresov se lahko lotimo na dva načina. Če nas zanima potresna nevarnost nekega področja, potem moramo z upoštevanjem pretekle potresne dejavnosti in geoloških podatkov o aktivnih prelomih izračunati karto potresne nevarnosti. To karto uporabljajo arhitekti in gradbeni inženirji za potresno odporno gradnjo. Zgradbe, ki so grajene v skladu z sodobno zakonodajo, so potresno odporne in se ne bojo porušile tudi pri najmočnejših pričakovanih potresih. Na Agenciji za okolje približno vsakih deset let preverimo in posodobimo karte potresne nevarnosti. V letu 2021 smo pripravili posodobljene karte potresne nevarnosti za Slovenijo, ki so narejene v skladu z najnovejšimi smernicami stroke. Pri pripravi kart tesno sodelujemo s strokovnjaki na tem področju iz cele Evrope, pri tem je še posebej aktivna univerza ETH iz Zürich-a v Švici.
V svetu potekajo tudi različne raziskave z namenom natančnega napovedovanja posameznih potresov. Kljub naporom pa do sedaj še ni uspelo izdelati modela, ki bi z gotovostjo in točno napovedal točen čas, kraj in moč potresa. Samo dovolj natančno napovedani vsi ti podatki skupaj tvorijo pravo napoved potresa.
S tem so povezana tudi etična in odločevalska vprašanja. Kako uporabiti napoved potresa, ki ni popolnoma zanesljiva? Najboljša zaščita pred potresi je dosledno upoštevanje predpisov o potresno odporni gradnji, potresna utrditev obstoječih objektov ter upoštevanje osnovnih samozaščitnih pravil.
Kako in če je Slovenija kot država pripravljena na morebitne potrese in ali obstajajo scenariji reševanja v primeru močnih rušilnih potresov?
V Sloveniji je za zaščito pred naravnimi nesrečami zadolžena Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki je pripravila Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu http://www.sos112.si/slo/tdocs/potres_drzavni_nacrt.pdf Ta natančno določa aktivnosti in pristojnosti služb za zaščito in reševanje in ostalih deležnikov. V njem je opredeljena hierarhija poveljevanja, načini obveščanja pristojnih služb in javnosti, postopki pri zaprošanju mednarodne pomoči, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP), ocenjevanje poškodovanosti in določanje začasnih bivališč, aktiviranje zdravstvene pomoči in še vse ostale potrebne aktivnosti. Državni načrt se aktivira pri potresu z učinki VIII. ali višje stopnje po EMS-98. Odločitev o aktiviranju načrta in obsegu izvajanja dejavnosti sprejme poveljnik Civilne zaščite RS.
Poleg državnega načrta imajo svoje posebne načrte zaščite in reševanja ob potresu tudi občine ter organizacije, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb in so na potresnem območju, na katerem je mogoč potres VIII. ali višje stopnje po EMS-98. Občine in organizacije v regijah z manjšo potresno ogroženostjo morajo imeti vsaj del načrta zaščite in reševanja oziroma dokumente, v katerih se določita način obveščanja in zagotavljanje pomoči potresno prizadetim območjem v silah in sredstvih za ZRP ter se razdela izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog ZRP.
URSZR je v okviru projekta POTROG pripravila več aplikacij http://potrog2.vokas.si/, ki pomagajo pri oceni posledic potresa. Širši javnosti je namenjena predvsem aplikacija Oceni svojo stavbo, ki na podlagi osnovnih lastnosti posamezne stavbe, kot so vrsta in oblika gradnje, leto izdelave in drugih, poda oceno potresne ogroženosti stavbe.
Kako se lahko državljani zavarujemo v primeru potresa, če se znajdemo v zaprtem prostoru ali na prostem?
Pri zmanjšanju posledic potresa je pomembno, da vemo, kaj je potrebno storiti pred, med in po potresu. Pred potresom se poučimo o pravilnem ravnanju, poiščemo varne točke v svoji hiši in imamo vedno doma vsaj minimalne zaloge vode in hrane. Med potresom je potrebno predvsem ohraniti mirno kri in poiskati zavetje pred padajočimi predmeti. To je lahko pod masivno mizo ali ob nosilni steni. Po potresu poskušamo preprečiti verižno škodo, to pomeni, da izklopimo električno in plinsko napeljavo. Če je stavba, v kateri se nahajamo poškodovana, jo seveda zapustimo. Pri vzpostavljanu stika z drugimi uporabljamo kratka sporočila, da manj obremenimo mobilno omrežje. Če smo nepoškodovani ocenimo, če in kako lahko pomagamo drugim. Poiščemo informacije medijev javnega obveščanja ter sledimo navodilom pristojnih organov in služb. Ukrepanje pri potresu je podrobneje opisano na straneh URSZS
(A. K.) E: info@varensvet.si
