Poslanstvo Reševalne postaje UKC Ljubljana, kot največje tovrstne organizacije, je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in razvojna ustanova slovenskega zdravstva na področju pred bolnišnične nujne medicinske pomoči in prevozov pacientov. Kateri so tisti izzivi, s katerimi se pogosto soočate pri izpolnjevanju vašega poslanstva?
Odgovarja Janez Kramar, dipl.zn.
Izzivov nam res ne manjka. Največji izziv pa je seveda zagotavljanje zadostnega števila ustrezno usposobljenega kadra, vozil in opreme, ki jo reševalci uporabljamo pri svojem delu. Velikokrat povemo, da smo »valilnica« odlično usposobljenih reševalcev, ki so po nekaj letih zagotovo zelo iskan kader v enotah nujne medicinske pomoči in sedaj tudi v urgentnih centrih po vsej Sloveniji. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da naša enota opravi največ intervencij, posledično so naši zaposleni najbolj obremenjeni in se tako po določenem času umaknejo bližje k domu, kjer prej brez izkušenj niso dobili službe. Osebni dohodek je enak, obremenitev je manjša.
Motivirani in ustrezno usposobljeni zaposleni so pogoj za učinkovito opravljeno delo. Kako uspešni ste na tem področju?
Odgovarja Janez Kramar, dipl.zn.
Usposabljanje novozaposlenih poteka v več fazah. V prvi ga seznanimo z opremo, načinom dela, komunikacijskimi potmi, opravi pa tudi delavnico iz temeljnih postopkov oživljanja, obravnave poškodovanca in uporabe radijskih zvez. V drugi fazi ima usposabljanje v urgentnem bloku našega kliničnega centra in v Porodnišnici. V tretjem delu se novozaposlenemu določi mentor s katerim se prične uvajati za delo v urgentni službi, ki traja vsaj en mesec. Mentor oceni njegovo delo, kandidat pa opravi tudi interni izpit pred komisijo. Obe oceni morata biti pozitivni, če nista se kandidatu za delo v urgentni službi dodeli ukrep ponovnega uvajanja z mentorjem. Glede motivacije imamo težave v smislu finančnih vzpodbud, ki so zakonsko praktično nemogoče, poskušamo pa ustvariti pozitivno delovno klimo, se maksimalno prilagoditi tudi željam zaposlenih, tako da vzpodbujamo izobraževanje, šolanje na dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju in udeležbo na strokovnih seminarjih – vse aktivne udeležbo odobrimo. Nenazadnje naše ekipe dosegajo na Strokovno izobraževalnem tekmovanju ekip iz nujne medicinske pomoči na Rogli konstatno visoke uvrstitve, med drugim kar nekaj zmag.
Kako je na področju zaposlovanja v vaši reševalni službi oz. kako popolnjujete kadrovske potrebe?
Odgovarja Janez Kramar, dipl.zn.
Kadrovske potrebe poskušamo zapolniti sproti vendar nam kdaj tudi ne uspe, ker je pri nas prav zaradi predhodno opisanih značilnosti fluktuacija kadra precejšnja.
Kako je pri nas s prvimi posredovalci (angl. First responder), ki so največkrat laiki, torej vsi prebivalci ali obiskovalci Slovenije, ki naletijo na nenadni srčni zastoj ali drugo nujno stanje, ki ogroža življenje in je nujno potrebno nemudoma ukrepati, ter so sposobni ukrepati oz. defibrilirati znotraj prvih 5 min. Koliko jih pravzaprav zna oz. bi znalo pravilno ukrepati ter pomagati v teh primerih? Obstaja kakšna statistika?
Odgovarja Anton Posavec, dipl.zn.
Prvi posredovalci so največkrat res laiki oz. so to vsi, ki se odzovejo v prvih petih minutah in nudijo prvo pomoč nekomu, ki je v stiski. To smo pravzaprav vsi prebivalci Slovenije, tudi mi reševalci, ko nismo v službi in naletimo na kako zadevo. Prvi posredovalci so tudi tisti, ki največkrat prvi aktivirajo sistem preko 112 in opozorijo, da ima nekdo težavo. Žal smo v Sloveniji na tem področju zelo šibki. Leta slabega dela na tem področju se poznajo in tu nas čaka še veliko dela. Ni pomembno samo izobraževanje ampak tudi vzgoja za pomoč. Zato je potrebno primerne programe prve pomoči začeti izvajati že v vrtcih, kot je to praksa v številnih državah po svetu. Žal se danes Slovenec sreča s prvo pomočjo šele takrat, ko opravlja vozniški izpit. Takrat mora opraviti zelo kratko izobraževanje, ki ne prinese rezultatov, kar je dokazano z več raziskavami. Očitno je pri nas najbolj pomembno to, da zamenjamo škatlico prve pomoči v avtu vsakih pet let…
Kako je v Sloveniji mogoče postati certificirani prvi posredovalec? Ali lahko to postane vsak državljan, ki ga to zanima?
Odgovarja Anton Posavec, dipl.zn.
Certificirani prvi posredovalci so vsi, ki se na nek način ukvarjajo z reševanjem (prostovoljno ali celo poklicno), vendar po izobrazbi niso zdravstveni delavci. Sem sodijo poklicni gasilci, gasilci bolničarji, gorski reševalci, policisti… Certificiran prvi posredovalec lahko postane vsakdo, ki uspešno koča 71-urni tečaj, ki ga izvaja zaenkrat samo naš Izobraževalni center po programu, ki je uradno verificiran. Govorimo, ne zgolj o izvajanju prve pomoči, ki jo nudijo laiki, temveč so zajete tudi prvine nujne medicinske pomoči (npr. uporaba sodobne imobilizacije…). Aktivira se jih preko sistema obveščanja. Gre za t.im. polprofesionalne skupine. Polprofesionalne seveda v medicinskem smislu. Samo usposabljanje ne pomeni nič, če znanja in veščin ne obnavljajo redno. Zato se jim reče certificirani, ker morajo svoje znanje dokazovati vsakih nekaj let (različno po državah) in se recertificirati. Ta model dopolnjevanja sistema NMP s prvimi in certificiranimi prvimi posredovalci se uporablja po mnogih razvitih državah v svetu.
Nov pravilnik o nujni medicinski pomoči Slovenije, ki smo ga dobili konec oktobra lani prvič uvaja prve posredovalce, vendar se zadeve loteva precej ponesrečeno. Certificirane prve posredovalce (gasilce, policiste…) meče v isti koš kot laike, ki so dejansko prvi posredovalci. S tem se v slovenskem prostoru dela precej zmede. Zakaj tako, ne vemo, saj nam ni znano, kdo se je s tem ukvarjal. Čeprav smo certificirane prve posredovalce, po navodilih Ministrstva za zdravje razvijali že od leta 2002 (laike prve posredovalce smo prepustili Rdečemu križu Slovenije, ki se pri nas v Sloveniji ukvarja z laiki), nihče na Ministrstvu za zdravje tega ni upošteval in je bila zastavljena neka nova zgodba… Tisti, ki smo se s tem morali ukvarjati po navodilih Ministrstva, nismo bili vključeni. Tudi pripombe na nov pravilnik, ki so bile podane v času javne razprave o novem pravilniku, niso bile upoštevane v tistih točkah, kjer bi bilo to nujno potrebno. Po domače bi lahko temu rekli, da poskušamo izumiti »toplo vodo«… Prepričani smo, da se bodo stvari slej kot prej postavile na svoje pravo mesto, ker je to naravno.
S kakšnimi težavami se srečujete na področju izvajanja nujnih intervencij? Ali se vozniki v prometu v teh primerih ustrezno odzivajo, ko vaše vozilo vozi s prižgano sireno oz. modro lučjo?
Odgovarja Janez Kramar, dipl.zn.
V prometu opažamo boljše obnašanje voznikov, seveda pa posamezni ekscesi ponavadi dobijo več odmeva in potem se v javnosti širi mnenje, da je tega veliko. Velik napredek opažamo na avtocestah.
Primož Dobravec E: info@varensvet.si
