V zadnjem desetletju so svet zaznamovali različni varnostni dogodki, ki so ogrozili nacionalno varnost v različnih državah. Sicer je težko napovedovati, pa vendar glede na razvoj dogodkov, na katere varnostne grožnje bo po vašem mnenju najbolj ranljiva Slovenija v prihodnjih letih?
Ranljivost je interakcija med ogrožanjem in odpornostjo, v našem primeru države. Vsekakor pa lahko grožnje, ki jim bo izpostavljena Slovenija, razdelimo v 3 kategorije: tiste, ki so posledica dogajanj v naravi, potem razvoja tehnologije in njene družbene umeščenosti in seveda nenazadnje antropogene. Upoštevajoč geostrateško umeščenost Slovenije in odnos do varnostnega sektorja v zadnjih letih, je lahko zelo ogrožajoče izginjanje varnostne kulture med državljani na različnih področjih ter pomanjkanje političnega konsenza o pomenu varnosti (pa ne mislim zgolj na retorično raven). Mišljenje, da živimo v varnostnem mehurčku, ko nas bodo vse grožnje obšle, je lahko enako nevarno kot grožnje same. Kar se pa zadeva tri kategorije, slovenska geografska in strateška umeščenost prinašata kar nekaj izzivov kot so naravne nesreče, nelegalne migracijske poti in smeri delovanja organiziranega kriminala, prav tako pa nikoli ne smemo podcenjevati tudi razmer na Balkanskem polotoku.
Sicer pa se moramo v času globaliziranega in omreženega sveta zavedati predvsem pomena hibridnih groženj, to je specifične kombinacije kibernetskih, propagandnih, ekonomskih, diplomatskih in v skrajnem primeru tudi vojaških oz. diverzantsko/terorističnih groženj. İn nenazadnje, pripraviti moramo družbo, gospodarske in druge družbene podsisteme (npr. sociala) na tehnološke dosežke, ki bodo spremenili temelje današnjega delovanja, ki vsaj v začetni fazi lahko precej destabilizirajo sodobne družbe. Govorimo o umetni inteligenci, robotiki, navidezni resničnosti (augmented/virtual reality, 3 D tiskanju itd). Ogromno tradicionalnih poklicev bo izginilo, za delovna mesta bodo konkurirali stroji, spremenile se bodo lokacije proizvodnje in strateško pomembne surovine. Seveda to vse ob predpostavki, da naravna ali človeško povzročena kataklizma ne bo zaustavila razvoja tehnologije.
Nacionalno-varnostni sistem v RS naj bi deloval dobro. Kje pa smo po vašem mnenju kljub tej oceni šibki in bi nas moralo vseeno morda skrbeti?
Zelo smo šibki pri kvantitativnem (časovnem) in kvalitativnem odzivanju na sodobne grožnje. Žal smo na številnih področjih zgolj zasledovalci, ki se jim pogosto zdi, da določene ukrepe sprejemajo zgolj zato, da zadostijo zahtevam Nata in/ali EU. Prav tako se zdi, da nimamo jasnih zaveznikov/partnerskih držav, vse preveč pa so naše zunanjepolitične aktivnosti razpršene. Tudi kompetitivnosti med posameznimi deli nacionalnovarnostnega sistema je za moj okus preveč. Želel bi si bistveno več sinergičnosti ter vključenosti tudi tistih, ki sicer ne sodijo v jedro nacionalnovarnostnega sistema. Zlasti obrambni in vojaškoobrambni element nacionalne varnosti pa smo zelo osamili v odnosu do civilne družbe in pogosto ne vemo, kaj bi z njim počeli.
Kakšno vlogo naj bi imela informacijska tehnologija v sodobnem asimetričnem bojevanju?
İnformacijska tehnologija bo tako v okviru asimetričnega kot hibridnega koncepta bojevanja oz. zagotavljanja strateških ciljev postajala vse bolj ključna oz. samostojna in ne več zgolj dopolnilna prvina. Bolj kot bodo družbeni procesi odvisni od informacijske tehnologije, bolj se bo ta trend potrjeval. Kot lahko vidimo v zadnjih primerih, cilj ni samo ključna infrastruktura, temveč tudi politični procesi, na kar so avtorji preko Atlantika, ki so se ukvarjali z informacijskim bojevanjem, opozarjali že v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Informacijska tehnologija brez dvoma postaja ključna prvina v strategijah posrednega nastopanja.
V okviru projektov in v sodelovanju z občino Kočevje ter podjetjema Energomen d.o.o. ter Modri planet d.o.o ste eden izmed vodij projekta, kjer ste med drugim pripravili Predlog pravilnika za uporabo brezpilotnih letalnih naprav. Kako je v RS urejeno to področje?
V okviru projektov Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki jih sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in so namenjeni vzpostavitvi stikov med univerzami, študenti ter delodajalci, se res že nekaj let ukvarjamo z brezpilotnimi letalniki, pri čemer sodelujejo študenti obramboslovja, prava in strojništva. Če je bila komercialna uporaba brezpilotnih letalnikov sprva izrazito anarhično urejena (torej so manjkali pravni okviri), se je to sedaj spremenilo. Velik oz. morda še večji problem pa ostaja izvajanje predpisov v praksi, saj nadzora praktično ni mogoče zagotoviti v primerih, ko so “droni” za vse manjše denarje kupljeni preko spleta, sestavljeni po komponentah doma ali celo 3 D natiskani. Da ne omenjamo pomanjkanja tehničnih sredstev, ki bi v primeru kršitev pravil preprečila delovanje brezpilotnih letalnikov oz. njihovih lastnikov.
Opravljena je bila tudi analiza primerov, ko je bila uporaba brezpilotnih letalnih naprav ljudem nevarna. Kaj je pokazala tovrstna analiza?
V zadnjem, pravkar končanem projektu, smo se ukvarjali ravno s tem vprašanjem, pri čemer smo nevarnosti preučevali z več zornih kotov. Brez dvoma ostaja zaradi vse boljših in cenejših senzorjev in naprav, ki jih nosijo “droni”, poseg v zasebnost eden glavnih problemov, sploh ko se komercialno uporablja drone za letenje nad gosto poseljenimi področji. Po drugi strani pa smo tudi raziskali potencialno možnost uporabe dronov s strani terorizma in organiziranega kriminala. Tu so stvari absolutno strah zbujajoče. In nenazadnje, veliko nevarnost predstavlja ranljivost dronov na kibernetske napade, saj gre za daljinsko vodeno elektronsko tehnologijo, ki nikoli ne more biti povsem varna, pa četudi je GPS vodena. Dejstvo je, da bomo v bližnji prihodnosti priča poplavi tovrstnih zračnih plovil, ki bodo logistično spremenila družbe, ustvarjala prenosne “hotspote” za podatkovno pokrivanje sivih con in mnoge panoge zelo spremenile. İn v kolikor tega prometa, tako kot smo pred več kot 100 leti uredili cestnega, ne bomo jasno razmejili, izobraževali uporabnike ter sankcionirali kršitelje (ki jih bo treba seveda z ustreznimi tehničnimi ukrepi nadzirati), potem bomo samo izbirali med kaosom in zelo restriktivno zakonodajo, ki pa bo ovira prihodnjemu gospodarskemu razvoju.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
