Ali menite, da je odziv Slovenije po zadnjih terorističnih dogodkih, ki so se zgodili v Evropi, ustrezen za našo nacionalno varnost?
Generalno gledano lahko rečemo, da se je Slovenija ustrezno odzvala na pariške napade. Na diplomatskem področju smo obsodili takšna dejanja, na varnostnem področju smo ponudili sodelovanje in poostrili budnost doma, hkrati pa smo komentatorji teh dogodkov osvestili slovensko javnost. Pomembno je, da prebivalci Slovenije vedo, da so teroristični dogodki vedno bližje naši državi in da obstaja že majhna možnost tovrstnih dogodkov pri nas (torej ne moremo reči, da so taki dogodki pri nas nemogoči). Le tako lahko gradimo sistem pripravljenosti, ki bi se v primeru takšnih dogodkov dobro odzval.
Bistveno za Slovenijo in za izgradnjo našega sistema nacionalne varnosti je, da se učimo na dobrih in slabih izkušnjah drugih evropskih držav. Bistveno je, da učimo mlade v osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah, kako se rešuje konflikte ipd.
Ali je Slovenija po vašem mnenju lahko tarča terorističnih napadov?
Da. V prvi krog možnih tarč lahko damo naše vojake, ki v tujini opravljajo mirovne naloge, in pa tuja veleposlaništva teroristično bolj ogroženih držav, ki so locirana na našem ozemlju. Izpostavljeni so lahko tudi veliki mednarodni politični dogodki, organizirani v Sloveniji, kamor pridejo predstavniki drugih bolj izpostavljenih držav, mi pa bi lahko varnostno »spali«, ker bi menili, da naša država ne more biti teroristično ogrožena. Potem je tu jedrska elektrarna, na katero moramo stalno paziti, tudi v imenu evropske varnosti in ne samo v imenu lastne nacionalne varnosti. Potem je tu že dokazano gibanje terorističnih osumljencev ali storilcev po balkanski poti, torej čez Slovenijo. V ta namen moramo dobro kontrolirati svoje meje. In nenazadnje, vedno obstaja nevarnost terorističnih dejanj s strani radikaliziranega prebivalca Slovenije, ki se ne bi strinjal s kako vladno odločitvijo ali bi želel škodovati drugi etnični ali verski skupnosti ipd.
Naj na tej točki samo spomnim, da je v preteklosti Slovenija že skoraj postala tarča terorističnega napada. Gre za hrvaškega državljana, ki je želel napasti vlado in parlament zaradi konflikta med Slovenijo in Hrvaško. Na srečo je naša policija tega človeka aretirala že na meji.
Udeležili ste se Konference Slovenija 2030 »Prihodnost miru in varnosti«, ki jo je organiziral predsednik države, g. Borut Pahor. Na konferenci je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, Ali obstoječa mednarodna politična in varnostna arhitektura omogoča mirno reševanje konfliktov in učinkovito soočanje s starimi in novimi globalnimi varnostnimi izzivi? Kakšno je vaše mnenje o tem vprašanju?
Obstoječa varnostna arhitektura je odraz interesov in razmerij moči. OZN je asimetrična struktura, kjer so primarne članice Varnostnega sveta (zmagovalke druge svetovne vojne), NATO je udarna vojaška pest razvitih zahodnih držav, EU je nov mednarodni varnostni akter, ki stavi na mehanizme mehke varnosti, OVSE je panevropska varnostna organizacija, ki opravlja zelo koristno varnostno delo v evropskem in azijskem prostoru. Hkrati pa je treba poudariti, da na varnostnem področju večino suverenosti še vedno zadržujejo države. To pomeni, da bo bila mednarodna varnostna arhitektura vedno samo delno učinkovita oziroma toliko učinkovita, kolikor ji bodo države (še posebej države nosilke moči) dopustile.
Z vidika Slovenije to pomeni, da seveda mora staviti na multilateralizem in multilateralno reševanje kompleksnih varnostnih problemov, hkrati pa mora premišljeno razvijati mehanizme za zagotavljanje lastne nacionalne varnosti. Časi romantike evropskega združevanja so minili, realizem vrača udarec in mi moramo to zdaj izkoristiti za reformo mednarodne varnostne strukture v smeri bolj pametnega in trajnostnega zagotavljanja varnosti.
Kakšen nacionalno-varnostni sistem bi morala vzpostaviti Slovenija, da bi bila pripravljena na soočanje z varnostnimi tveganji in izzivi mednarodnega okolja v naslednjih letih?
Slovenija mora vzpostaviti multidimenzionalni in horizontalno koordiniran sistem nacionalne varnosti, kjer oblikujemo mreže med različnimi organi za soočanje z omreženimi varnostnimi problemi. Kaj to pomeni? Tipične grožnje varnosti imajo formo omrežij, katerih elementi delujejo na različnih družbenih področjih (dimenzijah). Posledično moramo bolj povezati organe iz sistema nacionalne varnosti na taktičnem in strateškem nivoju. V zadnjem času vsi govorijo o tem, to je celo postala mantra, vendar pa moje poglobljeno in sistematično proučevanje teh procesov kaže, da smo daleč od kakršnegakoli optimalnega pristopa. Na nekaterih točkah je naša država lahko ponosna na dosežke, na nekaterih drugih točkah pa nas je lahko sram pred celo Evropo in pred samim seboj. V bistvu na nekaterih področjih kažemo izjemno nizko razvitost naše nacionalnovarnostne kognitivne in upravljalske sposobnosti. To bodo še najbolje razumeli naši potomci čez kakih 50 do 100 let.
Zasledili naj bi podatek, da je iz Slovenije prišlo največ pisem podpore Breiviku, ki v svojem manifestu omenja Slovenijo, kot dober primer etnično homogene države. Kaj nam pravzaprav pove ta podatek, in kdo mislite, da v Sloveniji podpira ravnanja, ki jih je storil Breivik? Ali so to morda mladi, ki se ne morejo identificirati s sedanjim načinom življenja?
Ideja o enonacionalni oziroma etnično čisti državi je stara. Na njej je v bistvu zrastlo veliko držav. Hitler je hotel idejo privesti do ekstrema, hkrati pa je ekstremna desnica vedno za veliko težav krivila migrante. V tem kontekstu je Brevik identificiral Slovenijo kot monoetnično evropsko državo, ki naj bi predstavljala smer, v kateri se morajo razvijati druge države. Za uresničitev tega cilja je Brevik izvedel enega od najhujših pobojev po koncu druge svetovne vojne na evropskih tleh in je postal eden od najzloglasnejših teroristov sodobnega časa. Ljudje v Sloveniji, ki so po spletu podprli to ravnanje predstavljajo ekstremno desnico, ki je varnostno absolutno problematična. S takimi mladimi ljudmi in tudi tistimi, ki so dovzetni za tovrstno radikalizacijo bo treba bolj intenzivno delati v prihodnosti. Med drugim bo treba voditi boljši javni dialog o sprejemljivih načinih reševanja konfliktov ipd.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
