Na Fakulteti za varnostne vede predavate na vseh treh nivojih študija vsebine s področja policijske dejavnosti, kadrovskega menedžmenta in organizacijskega vedenja. Doktorirali ste s področja kadrovskega menedžmenta in ste na Univerzi v Mariboru izvoljen v naziv izrednega profesorja s področja upravljanja varnostnih organizacij. Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno pri vodenju in upravljanju varnostnih organizacij?
V vsaki organizaciji, vključno z vsemi varnostnimi, so najpomembnejši ljudje, ki so v njej zaposleni. Z vidika vodenja je zelo pomembno, da zaposleni natančno vedo, kaj se od njih pričakuje, da so vnaprej postavljeni kriteriji, s katerimi merimo njihovo uspešnost, ter da sproti dobivajo povratne informacije, kako dobri so pri svojem delu. Poleg tega morajo biti vodje dostopni, ker pomenijo glavni vir informacij, morajo znati dobro poslušati, in biti v medsebojni komunikaciji spoštljivi. Zahteven in spoštljiv vodja, ki zna poskrbeti za opolnomočenje sodelavcev, ki jih vodi, bo zelo verjetno ocenjen kot dober in uspešen vodja.
Na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška, ste gostujoči predavatelj na Oddelku za sociologijo Hrvaških študij. Kaj konkretno predavate hrvaškim študentom?
V Zagrebu sem gostujoči predavatelj že tretje leto. Podiplomskim študentom predavam teme s področja aplikativne kriminologije ter sociologije lokalnih skupnosti, letos pa sem izvedel tudi predmet s področja upravljanja deviantnega vedenja na delovnem mestu.
Trenutno proučujete integriteto policijskega dela in stopnjo implementacije policijskega dela v skupnosti v večkulturnih skupnostih. Kaj kažejo vaše prve ugotovitve na tem področju, gre policija v pravo smer?
Raziskave o integriteti policistov, ki jih izvajamo v različnih kulturnih okoljih po svetu, lahko, zaradi skupne metodologije, slovenskim policistom pokažejo, kje so v primerjavi z različnimi policijami po celem svetu. Načeloma lahko ugotovitve za slovenski vzorec povzamemo v sklepu, da imajo slovenski policisti visoko stopnjo integritete (pomeni, da vedo, kaj je prav in se tako tudi vedejo), da pa še vedno obstajajo področja, kjer bi se dalo več narediti. Zanimivo je, na primer, da so policistke v primerjavi s svojimi moškimi kolegi, manj pripravljene prijaviti deviantno vedenje svojih kolegov. Ugotovili smo, da je bilo delovno okolje, v katerega so policistke prišle, do njih v preteklosti, včasih tudi sovražno in da je bilo njihovo napredovanje po policijski hierarhiji počasnejše, kot pri moških. Zaradi tega so se zaprle v svoj krog in so manj kot njihovi moški kolegi pripravljene slediti profesionalnim standardom policijskega dela. Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da je stopnja integritete pri slovenskih policistih visoka.
Kaj po vašem mnenju povzroča agresivno vedenje na delovnem mestu in koliko lahko na to vpliva (ne)učinkovito vodenje zaposlenih?
Vodenje je vedno ključ do uspeha ali do težav. Šele potem sledijo vedenjske značilnosti zaposlenih. Glavni povzročitelj nezaželenega vedenja na delovnem mestu (od neciviliziranega vedenja do nasilja) je socialno spodkopavanje. Socialno spodkopavanje je koncept, ki opredeljuje negativno interakcijo na delovnem mestu. Predstavlja izmenjavo negativnih interakcij na delovnem mestu in ima postopen ter kumulativen učinek na slabljenje posameznikove samozavesti, učinkovitosti oz. sposobnosti doseganja individualnih in/ali organizacijsko zastavljenih ciljev. Socialno spodkopavanje kot vedenje je opredeljeno kot katerokoli ravnanje, katerega namen je ovirati posameznikove individualne in/ali družbene dosežke. In takšnega vedenja je veliko preveč v vseh okoljih v Sloveniji. Nekateri šefi celo menijo, da se spodobi, da so nespodobni do svojih podrejenih. In potem pač ni čudno, da danes že vsak govori in poroča o mobingu.
Glede na vaše spremljanje varnostne situacije v Sloveniji in po svetu v zvezi s terorizmom. Ali je po vašem mnenju teroristični napad v Sloveniji mogoč in bi bil komu lahko v interesu?
Mogoč sicer je, ni pa zelo verjeten. Edini interes tistega, ki bi pripravljal teroristični napad (v Sloveniji ali pa kje drugje) je sejati strah med ljudmi. Zato je profesionalno delo varnostnih organov zelo pomembno. Pomembno pa je tudi, da se ljudje ne damo hitro prestrašiti in da si ne pustimo vzeti našega sloga in stila življenja.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
