Katere oblike kriminalitete so v zadnjih letih v Sloveniji postale resen družbeni problem?
Oblike kriminalitete se odražajo v družbenih odnosih. Kriminaliteta je stranski produkt vsake družbe. Tako kot so se v Sloveniji spreminjali družbeni odnosi, so se spreminjale tudi oblike kriminalitete. Tako se v zadnjih letih srečujemo z najhujšimi oblikami kriminalitete kot so: umori iz koristoljubja, nasiljem v družini, ki se končajo tudi z najbolj krutimi in zavrženimi oblikami umorov, organiziranim kriminalom predvsem s področja nedovoljene proizvodnje in prometom prepovedanih drog in nedovoljeno proizvodnjo in prometom orožja ali eksploziva in s hudimi oblikami organizirane gospodarske kriminalitete in korupcije. Tukaj pa je seveda problem, da največkrat zakonodaja ne sledi novim pojavnim oblikam s področja gospodarske kriminalitete in korupcije.
Katere pogoje mora izpolnjevati oseba, da postane državni tožilec?
Pogoji za imenovanje na funkcijo državnega tožilca so navedeni v drugem oddelku Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) v členih od 23. do 27. Splošni pogoji so izenačeni kot za izvolitev v sodniško funkcijo, ki ureja sodniško službo, kar pomeni, da lahko postane državni tožilec oseba, ki je diplomirala na eni izmed pravnih fakultet, nato uspešno opravila pripravništvo na sodišču oziroma na tožilstvu in opravila državni pravniški izpit. Po opravljenem državnem pravniškem izpitu pa mora najmanj še tri leta opravljati strokovno delo na tožilstvu ali na sodišču, oziroma šest let v drugih državnih organih, ki se pri svojem delu ukvarjajo s področjem prava, nato pa lahko kandidira na prosto razpisano mesto okrajnega državnega tožilca. Po najmanj treh letih opravljanja državnotožilske službe na funkciji okrajni državni tožilec izpolni pogoje za imenovanje v okrožnega državnega tožilca. Po petih letih opravljanja funkcije okrožnega državnega tožilca pa pogoje za višjega državnega tožilca. Za vrhovnega državnega tožilca pa izpolni pogoje, ko je najmanj deset let uspešno opravljal državnotožilsko službo na mestu okrožnega državnega tožilca, oziroma pet let v nazivu višjega državnega tožilca.
Kaj vse spada med dolžnosti državnega tožilca pred pričetkom obravnave in na glavni obravnavi?
Po določilih 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) državni tožilec lahko usmerja delo policije, delo vojaške policije, in drugih pristojnih organov in institucij s področja davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev… Zaradi nadaljnjega uspešnega kazenskega postopka je zelo pomembno, da se pri odkrivanju zahtevnih oblik organizirane kriminalitete državni tožilec že v zelo zgodnji fazi predkazenskega postopka vključi v preiskavo in usmerja policijo. Poleg podajanja predlogov preiskovalnemu sodniku za opravo nujnih preiskovalnih dejanj (hišne preiskave, osebne preiskave, razni telefonski izpisi, bančni izpisi…), tudi sam odreja prikrita preiskovalna dejanja (tajno delovanje, tajno opazovanje, tajno delovanje z uporabo prirejenih podatkov o osebi in uporabo prirejenih dokumentov, navideznega odkupa, navideznega sprejemanja daril ali navideznega jemanja ali dajanja podkupnin) oziroma poda preiskovalnemu sodniku predlog za nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem, ter kontrolo in zavarovanje dokazov v vseh oblikah komuniciranja, ki se prenaša v elektronskem komunikacijskem omrežju.
Delo državnega tožilca je zelo odgovorno, saj je gospodar kazenskega postopka – dominus litis, kar pomeni, da je izključno od državnega tožilca odvisna usoda kazenskega postopka. 45. člen ZKP navaja, da je glavna pravica in dolžnost državnega tožilca preganjanje storilcev kaznivih dejanj za katere se storilec preganja po uradni dolžnosti, kar pomeni, da po opravljeni preiskavi oziroma prejemu kazenske ovadbe (neposredna obtožba), vloži in zastopa obtožnico oziroma obtožni predlog pred pristojnim sodiščem. Ravno tako pa lahko med obravnavo odstopi od kazenskega pregona, če ugotovi, da ni dovolj dokazov oziroma zaradi drugih razlogov (zastaranje).
Delo državnega tožilca je zelo odgovorno in izpostavljeno? Ali je po vašem mnenju za varnost tožilcev v RS dovolj poskrbljeno?
Glede na zgoraj navedeno, da je usoda kazenskega postopka izključno odvisna od državnega tožilca, je upravičeno vprašanje, ali je dovolj poskrbljeno za varnost državnih tožilcev v Republiki Sloveniji. Na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju do sedaj še nismo zabeležili fizičnih napadov na državne tožilce, beležimo pa manjše verbalne napade. Pri Ministrstvu za pravosodje je posebej organizirana služba, ki proučuje in skrbi za varnost tako državnih tožilcev kot sodnikov. V Republiki Sloveniji pa so že znani primeri napadov na sodnike kot tudi na državne tožilce.
Kaj vse je pomembno in potrebno, da je delo državnega tožilca lahko dovolj učinkovito?
Da je delo državnega tožilca učinkovito, je pomembno da se vseskozi izobražuje in svoje znanje dopolnjuje z novostmi tako glede kazenskega postopka, kaznivih dejanj, kakor drugih predpisov, ki so nujno potrebni za delo državnega tožilca. Pri pregonu težjih kaznivih dejanj in organizirane kriminalitete pa je potrebno, da se državni tožilec že v zgodnji fazi predkazenskega postopka vključi v preiskovanje navedenih kaznivih dejanj in usmerjanje policije, saj edino oboroženost z vsemi informacijami in dokazi, ki se zberejo v predkazenskem postopku, je garancija, da bo kazenski postopek tudi uspešno zaključen.
Katrin Podgorski, Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
