Kaj je botrovalo, da ste se odločili za poklic gasilca? Ste bili pred poklicnim gasilstvom tudi član prostovoljnega gasilskega društva?
Pri meni se je želja postati gasilec pojavila že v zgodnjih otroških letih. Dokončno odločitev pa sem sprejel v 9. razredu osnovne šole. Seveda sem kot otrok spremljal risanko gasilec Samo, vsi smo si želeli voziti z gasilskim kamionom z modrimi lučkami in sireno. Zato sem že od malih nog član Prostovoljnega gasilskega društva Medno. Takrat je bilo v mojem domačem okolju kar običajno, da si postal član prostovoljnega gasilskega društva in da si pričel z nabiranjem znanja ter veščin prek gasilskih vaj in tekmovanj. Sčasoma sem v društvu tudi napredoval in si nekako privzgojil željo po pomoči drugim. Leta 2014, ko je Slovenijo prizadel žledolom in je naše prostovoljno društvo pomagalo odstranjevati posledice le tega, sem želel biti zraven. Ker sem bil takrat še premlad, to ni bilo mogoče, v meni pa je rasla želja pomagati drugim. Takrat sem tudi po televiziji spremljal serijo Chicago Fire. Seveda je tam vse zaigrano, ampak tak način življenja sem si želel tudi jaz, kar me je samo še spodbudilo k odločitvi, da postanem tudi poklicni gasilec.
Delo poklicnega gasilca zahteva stalno pripravljenost, kako to vpliva na vaše osebno življenje?
Naše delo poteka v 4ih izmenah, po tako imenovanem ruskem turnusu. To pomeni, da delam v dnevni izmeni 12 ur, nato sem prost 24 ur, ko nastopim v nočno izmeno, ki ravno tako traja 12 ur. Po tem sledi prostih 48 ur. To delo opravljam z velikim veseljem in z vsem srcem. Ko pa se moja služba konča, sem vedno spet prostovoljni gasilec. Tako lahko rečem, da sem gasilec 24 ur na dan. Delo poklicnega in prostovoljnega gasilca se pri meni stalno prepletata, pa to ni samo čas, ko smo na intervenciji, ampak tudi čas za razna vsa izobraževanja oziroma usposabljanja. Delo gasilca zahteva stalno angažiranost in pripravljenost. To na moje osebno življenje nima večjega vpliva, delo namreč opravljam z veseljem. Vsi moji bližnji me pri tem podpirajo in razumejo, tudi če mora včasih katera družinska zadeva pač počakati.
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste na kraj nesreče prišli prepozno, ali pa da niste uspeli pomagati vsem oziroma pravočasno omejiti požara? Kako se kot poklicni gasilec spopadate s takimi primeri?
Ko sem se odločil za ta poklic, sem vedel v kaj se spuščam. Da bodo prišle intervencije, ko ne bo več možno pomagati ponesrečencem, ker bodo poškodbe tako hude ali pa bo razvoj požara tako hiter da ne bo več možno rešiti vsega. V moji poklicni karieri sem že doživel, da je bil ob našem prihodu požar že popolnoma razvit in osebe ni bilo več možno rešiti. Za take primere ali pa katere koli druge hude nesreče imamo organizirano ustrezno psihološko pomoč. Mnogokrat pa si sodelavci sami pomagamo v obliki analize intervencije, tudi s pridihom črnega humorja.
Ko pomislimo na delo gasilca, si to vedno predstavljamo kot izredno nevarno. Kakšne so nevarnosti vašega poklica, pogosto razmišljate o njih, je na intervenciji prostor za varnostne pomisleke oziroma zadržke?
Nevarnosti v našem poklicu so praktično od samega izvoza do vrnitve nazaj v enoto. Nevarna je že vožnja na intervencijo, še posebej pa je praviloma nevarno vsako delo na intervenciji. Nevarnosti se seveda razlikujejo od vrste dogodka, naj si bo to ob požaru, ob prometni nesreči ali ob nesreči z nevarnimi snovmi. Naše delo namreč poteka v razmeroma neobičajnih okoliščinah. Zato pa imamo opremo, ki nas zaščiti pred nevarnostmi in znanje, kako moramo ukrepati ob določenih situacijah. Že v gasilski šoli so nas učili, da moramo najprej poskrbeti za lastno varnost, ker če se sami sebe spravimo v nevaren položaj, smo situacijo še poslabšali in otežili delo na sami intervenciji. Zato je vedno, na vsaki intervenciji, čas za varnostne pomisleke. Za splošno varnost na intervenciji je sicer odgovoren vodja intervencije, za lastno varnost pa vsak sam. Če je delo prenevarno, se moramo umakniti na varno mesto in o tem tudi obvestiti svojega vodjo.
Gasilci sicer veljamo za pogumne, zavedati pa se moramo, da prevelik pogum lahko povzroči tudi zelo neprijetne posledice.
So vloge v gasilski ekipi kako posebno deljene glede na specializacijo ali je vsak gasilec usposobljen za vse naloge, ki se izvajajo tekom intervencije?
V Gasilski brigadi Ljubljana si najprej gasilec začetnik, nato lahko z izkušnjami, kot seveda z usposabljanji napreduješ. Osnovne gasilske veščine obvladamo vsi, tekom poklicne kariere pa se lahko usmeriš v samostojno specialnost. Za to pa se je potrebno neprestano usposabljati.
Portal Varensvet.si E: info@varensvet.si
Dostop do spletne verzije revije Nacionalna varnost TUKAJ