Kaj je biometrija in zakaj je uporabna v praksi?
BIOMETRIJA je tehnologija, ki za identifikacijo oseb uporablja razpoznavanje in merjenje telesnih in vedenjskih lastnosti. Tipične telesne lastnosti so prstni odtis, geometrija dlani, ušesa in obraza ter razpoznavanje očesne šarenice. Tipične vedenjske lastnosti so podpisovanje, razpoznavanje govora in način hoje. V praksi je biometrija uporabna za dvig nivoja varnosti v sistemih kontrole dostopa, ker izločimo možnost zlorabe RF kartic in PIN kod.
Kaj je v preteklosti narekovalo razvoj biometrije in kakšni so trenutni trendi?
Prve biometrične metode (npr. razpoznavanje očesne mrežnice) so se začele uporabljati konec 70-tih let predvsem za vojaške namene, industrializacijo pa je povzročil v ZDA 11. september 2000, ko so se odločili poostriti varnostne ukrepe zaradi zvišanja nacionalne varnosti. Tako morajo vstopajoče osebe ob prihodu v ZDA dovoliti zajem ene ali več biometričnih lastnosti. Zakonodaja EU je trenutno strožja in v ospredje še vedno postavlja varstvo osebnih podatkov in človekove svoboščine. Glede na dejstvo, da se varnostna tveganja v EU povečujejo, in da nekatere biometrične tehnologije (npr. razpoznavanje očesne šarenice) onemogočajo možnost ponarejanja ali potvarjanja biometričnih vzorcev in posledično zlorabe osebnih podatkov, bo zakonodaja verjetno počasi začela dovoljevati čedalje širšo uporabo biometričnih tehnologij v naslednjih letih.
Kje se biometrija najpogosteje uporablja?
Biometrija se najpogosteje uporablja v sistemih kontrole dostopa za omejevanje dostopa v prostore, ki zahtevajo najvišji nivo varnosti in izločitev človeškega faktorja (zlorabe RF kartic in PIN kod). Najpogostejši prostori v praksi so IT strežniške sobe, varne sobe, arhivske sobe z intelektualno lastnino, visokotehnološki laboratoriji, objekti kritične infrastrukture in podobno. Dejstvo je, da se v praksi lahko dejansko izvede absolutni nadzor nad vstopanjem v varovana območja in tako omogoči zanesljiva selektivnost vstopajočim osebam.
Kako pa se biometrične metode razlikujejo med seboj?
Glavna delitev je na kontaktne in brezkontaktne metode. Verifikacija se pri prstnem odtisu izvede vedno s kontaktom prsta z čitalnikom prstnega odtisa, medtem ko npr. pri razpoznavanju očesne šarenice naprava osebe razpoznava na razdaljah daljših od 40 cm, ker gre razvoj v smeri povečevanja razdalje razpoznavanja in višanja prijaznosti do uporabnika. Ključno merilo zanesljivosti posamezne biometrične metode sta faktorja napačne razpoznave (FAR) in napačne zavrnitve (FRR), ki sta posledično ekvivalent varnosti, podobno kot npr. število lažnih alarmov pri klasičnih sistemih tehničnega varovanja (javljanje požara in javljanje vloma). Trenutno ima najvišji nivo zanesljivosti in posledično varnosti metoda razpoznavanja očesne šarenice, ker ima šarenica najvišjo gostoto informacije izmed vseh telesnih lastnosti. Pomembna lastnost je tudi časovna spremenljivost biometričnih telesnih lastnosti, saj se le-te s starostjo spreminjajo, razen očesne šarenice, ki je vse življenje nespremenljiva in omogoča samo enkraten zajem vzorca pri uporabnikih, kar precej poenostavi uporabo v praksi. Tudi razpoznavanje obraza je brezkontaktna metoda, vendar je časovno spremenljiva ker se obraz s staranjem spreminja.
Kako je področje biometrije urejeno z vidika zakonodaje?
Biometrija je zakonodajno gledana vedno povezana s področjem varstva osebnih podatkov. V Sloveniji je s 25. majem letos začela veljati nova EU uredba o varstvu osebnih podatkov, ki ima dve leti prehodno obdobje, torej bo postala veljavna leta 2018. Do maja letos je bil v veljavi zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki za uvedbo biometrijskih ukrepov zahteva pridobitev soglasja s strani Informacijskega pooblaščenca (IP). V vlogi za pridobitev soglasja je potrebno utemeljiti NAMEN in SORAZMERNOST uvedenih biometrijskih ukrepov ter pravilno izvajati tudi hranjenje in obdelovanje osebnih podatkov, da ne prihaja do morebitnih zlorab. Pričakuje se, da se bo zaradi povečevanja varnostnih tveganj v naslednjih letih področje biometrije začelo bolj uveljavljati tudi v praksi, seveda v skladu z veljavno zakonodajo.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
