Konferenca je bila namenjena dialogu med strokovnjaki z različnih področij, civilno družbo in evropsko politiko, organizirala pa jo je Informacijska pisarna evropskega parlamenta v Sloveniji. Udeležil sem se jo kot član in predstavnik Slovenskega združenja za varen svet.
Konferenca je potekala v okviru dvodnevnega Regionalnega foruma za razpravo, v petek, 18. marca 2016, v veliki dvorani narodnega doma v Celju.
Otvorila sta jo mag. Klemen Žumer, vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji in g. Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje.
Med mnogimi pomembnimi strokovnjaki in politiki iz slovenskega prostora so k delu uspešne konference pomembno prispevali: dr. Igor Šoltes, g. Franc Bogovič (oba evropska poslanca RS), prof. dr. Borut Bohanec, predstojnik katedre za rastlinsko biotehnologijo, Biotehniška fakulteta UL, dr. Boštjan Petelinc, direktorat za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ga. Renata Puc, uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ga. Darja Teržan, vodja marketinga in razvoja Mlekarne Celeia, g. Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, g. Vlado Avguštin, čebelar in svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije. Uvodničarji in sogovorniki so spregovorili o lastnostih, prednostih, slabostih, potencialnih nevarnostih in drugih perečih vprašanjih povezanih z gensko spremenjenimi organizmi (v nadaljnjem besedilu = GSO). Skušali so razkriti, kaj se v javni razpravi ocenjuje za mite, kaj za zamolčano resnico, kako (ne)odvisne so v resnici študije, ki služijo kot podlaga za oblikovanje javnega mnenja in celo zakonodaje ter skušali razložiti kakšno je njihovo videnje prihodnosti GSO pri nas, Evropi in svetu. Sogovorniki so delili svoje poglede na regulacijo GSO, razložili, na podlagi česa se odločajo o svojem glasu za, ali proti GSO, kakšen vpliv ima na njih na eni strani mnenje strok, na drugi mnenje javnosti, pa tudi, ali drži, da je najglasnejši in najmočnejši glas mednarodnih lobijev. Pojasnili so, kakšno stopnjo varnosti in pravice do obveščenosti zakonodaja, ki jo sprejemajo, prinaša v praksi in kaj se nam obeta v prihodnosti. Nadalje so bila izhodišča za razpravo s strani bolj praktičnih vidikov, kot npr., ali so oznake »brez GSO« dobra poslovna priložnost, varovalo za potrošnika, ali spreten marketinški trik? Kako gojenje GSO vpliva na širše naravno okolje? Kako bi morala v tem kontekstu ravnati Evropa in Slovenija? Kako (ne)realne so obljube, da lahko z GSO nahranimo sebe in svet ter kmetujemo lažje in učinkoviteje?
Kot komentator in kot eden od starosti slovenske znanosti si bom k suhoparnemu poročilu dovolil napisati nekaj komentarjev, ki bodo v največji meri odražali avtorjeve poglede na to problematiko. Na moje veliko olajšanje sem bil nad stališči nekaterih strokovnjakov in politikov prijetno presenečen, predvsem zaradi treznosti in modrosti, ki je vodila njihovo razmišljanje.
Uvodno predavanje g. prof. Bohanca je bilo zastavljeno kot vizija sveta s popolno in brezpogojno prevlado GSO in je dodobra razvnelo razpravljalce. Brez dvoma vrhunski strokovnjak za biotehnologijo, tkivne kulture, žlahtnjenje rastlin in še kaj, ki mu sicer tehnološko-inženirsko ni kaj očitati, pa je mene zavestno, ostale pa podzavestno razočaral s svojim ozkim tehnološko opredeljenim pogledom in z velikimi (namernimi, ali nenamernimi) luknjami pri znanju medicinskih, bioloških in civilizacijskih znanj, ki so nujna pri ocenah posledic uvajanja GSO v prostor.
Naj omenim, da je bilo s transgenimi poljščinami v letu 2014 posejanih 181,5 mio ha površin, od tega v Evropi (predvsem Španija) le 140.000 ha. Delež povečanja GSO posevkov iz leta 2013 na 2014 je bil 3%. GSO je v letu 2014 sejalo 18 mio proizvajalcev v 28 državah z levjim deležem, kje drugje kot v ZDA (73,1 mio ha), Braziliji (42,2 mio ha), Argentini (24,3 mio ha), Indiji (11,6 mio ha, predvsem bombaž) in Kanadi (11,6 mio ha).
Pomemben političen dejavnik je odločno negativno stališče vsaj polovice članic EU, ki je za geografsko izključitev svojega ozemlja iz pridelave GSO. Pri tem prednjačijo npr. Avstrija, Francija, Italija, Madjarska, torej dežele, ki so tradicionalno prisotne na trgu s svojimi kvalitetnimi in avtohtonimi kmetijskim pridelki in izdelki. Pomemben strateški dejavnik je tudi popolna prepoved uporabe in pridelave GSO v Ruski federaciji in Kitajski. Predvsem prva bo po ukinitvi sankcij spet pomembno tržišče EU, saj je tradicionalen »vrt« Rusije, Ukrajina, že razprodana Monsantu, Syngenti, BARR Crop Scienc-u in ostalim ameriško-nizozemskim multinacionalkam, ki seveda od svojih smernic ne bodo odstopale, njihove škodljive, cenene in zdravju neprimerne izdelke pa naj bi predvidoma in načrtovano konzumirala z priseljenim neproduktivnim prebivalstvom zasičena Evropa. Nisem samo slučajno nakazal te povezave, saj vem, da bodo to brali tudi izkušeni in razmišljujoči bralci! Nič se namreč v EU in tudi v t.i. » zahodni civilizaciji« ne zgodi slučajno, tudi migracije ne!
Stališča slovenskih politikov, v tem primeru evropskih poslancev so zastrašujoče različna in če kje, so tukaj nestrokovna in na meji izdaje slovenskih nacionalnih interesov. Vsaj dve častni izjemi pa je potrebno izpostaviti in jim dati vse priznanje, to sta dr. Igor Šoltes in g. Franc Bogovič. Prvemu tudi priznanje za brezkompromisno borbo za pravice do čiste in zdrave pitne vode, kot javnega dobra. Zanimivo je pravzaprav, da bi desna opozicija morala biti tradicionalno konzervativna in narodno zaščitniška, a npr. njen predstavnik g. Peterle in poslanci njegovega kroga gladko glasujejo »ZA« uvedbo GSO in podpis TTIP, kar je enako. To pa so seveda politični komentarji v katere se ne želim spuščati, čeprav puščajo za seboj leden strah v kosteh. S tem bo opravilo njihovo, povečini ruralno volilno telo, ki bo morda soočeno z vsaj 20% zmanjšanjem svojega števila, če se bodo uresničile projekcije njihovih vodij.
O političnih stališčih smo nanizali kakšen komentar, o strokovnih, pa naslednje. Stroke niso enotne v oceni koristnosti ali škodljivosti GSO. Strah pred GSO organizmi naj bi bil neutemeljen in posledica slabega obveščanja, izpostavljajo raziskave, ki »potrjujejo« varnost GSO ter njihov proizvodni »potencial«, ki pa mimogrede sploh ni bistveno višji od pridelave normalnih gospodarskih rastlin. Seveda je floskula, ki se vsak dan plasira preko javnih občil približno v slabi polovici programov tudi nam, da naj bi s pomočjo teh kultur, ob manj zahtevni pridelavi izkoreninili lakoto v številnih delih sveta. Po glediščih zahodne civilizacije je namreč višek zadovoljive in človeka vredne prehrane McDonaldsov krompir in hamburger, ali čokoladiran francoski rogljiček z obilico sojinega mleka, prosena kaša, ki pa jo uživa vsaj polovica Afrike, pa ne. In potem gledamo na javnih občilih spet naslednjo polovico novinarskih umotvorov, ki se ukvarjajo s tem, kako da so Afričani lepi, zdravi, potentni, vitki… zahodna civilizacija pa se utaplja v blatu diabetesa, celiakije, alergij in debelosti. Halo!
Dejstvo je, da je neodvisnih raziskav z jasnimi rezultati v prid GSO enostavno premalo in še te so strokovno vprašljive. Ni potrebno veliko modrosti, da ugotoviš, da raziskava, ki jo financira Monsanto in ugotavlja »koristnost« npr. GSO soje ne more biti objektivna in predmet strokovne razprave. Ob dejstvih, da so prehranski poskusi z GSO na živalih, pokazali naslednje rezultate: v prvi filialni generaciji (F1) ni bilo nobenih zaznavnih sprememb, v drugi liniji potomcev (F2) motnje v reprodukciji in nagnjenost k tvorbi tumorjev, v tretji generaciji (F3) pa sterilnost in generalizirana nagnjenost k tvorbi tumorjev. Projicirano na povprečno starost človeške generacije (tri generacije/100 let) je preteklo premalo časa od uvajanja GSO do danes, da bi bilo mogoče enoznačno govoriti o popolni varnosti, še posebej, ko govorimo o vplivu na naslednje generacije. Ob epidemioloških študijah zdravstvenega, ali bolje bolezenskega stanja »zahodne civilizacije«, torej EU in ZDA, pa podatki govorijo vse prej kot o koristnosti sedanjega načina prehranjevanja ljudi, vključno z uporabo GSO. Avditorij oz. navzoče na okrogli mizi sem tudi seznanil z najnovejšo študijo kitajskih strokovnjakov, ki dokazuje, da tudi najmanjši »cluster« ali po domače skupek aminokislin, ki ga še ne moremo definirati kot beljakovino, že prenaša gensko informacijo in tako v črevesju živali (ali človeka) s pomočjo lastne črevesne flore prične tvoriti herbicid, ki je sicer specifičen za GSO koruzo in ubija koruznega hroščka. Govorimo seveda o prenosu gena, ki kodira tvorbo insekticida iz genoma B. thuringiensisa v genom GSO koruze, ki naj bi bila »zdrava in odporna« ter idealna za človeško in živalsko hrano. Takšne kritične implementacije so npr. manjkale pri ekspozejih prof. Bohanca.
Prebitek pridelka glede na tradicionalne in avtohtone sorte rastlin ni dovolj velik, da bi odtehtala vplive na naravno okolje in uporabo naravnost gorostastnih količin selektivnih herbicidov tipa glifosat (Roundup-do nedavnega v lasti patenta Monsanto) in predvsem jasne namere obvladovanja pravice do semen in s tem nadzor nad hrano in politično nadvlado. Majhno, a bistveno pojasnilo avtorja tega prispevka! GSO so skonstruirani tako, da so kot semenski material neuporabni, torej neplodni in je za vsako setev potreben nakup semenskega materiala. Seveda ga v ekskluzivi ponujajo in dobavljajo glavni konstrukterji GSO organizmov Monsanto, Syngenta, BARR Crop Science. Čisto slučajno vsi iz ZDA in za zelene $. Ali je dodaten komentar še potreben? Morda iz toliko opevane suverenosti in neodvisnosti RS, ali EU?
Vprašanje GSO torej vzbuja številne emocije, postaja pa tudi vse bolj pomembno politično vprašanje, saj je regulacija odvisna od političnih odločitev na evropski in, žal vse manj, na nacionalni ravni.
Kot prijazni sončni žarki, ki skozi svinčeno sive oblake posijejo na naše glave je torej izzvenela tale konferenca. Že uvodni govor g. župana Bojana Šrota je izzvenel vzpodbudno z izjavo, da so MO Celje razglasili za »GSO prosto«. Da mislijo resno, pa je kasneje potrdila tudi ga. Alja Tržan, vodja marketinga Mlekarne Celeia, ki je obrazložila naravnost vzoren program varovanja potrošnikov in upravičila uporabo logotipa »brez GSO« na svojih izdelkih.
Ali je politika s to konferenco imela tudi jasne in poštene namere in ne le namen cirkusantskega sprenevedanja, bo pokazal čas. Strokovnjaki in državljani lahko ta hip računamo na poštena stališča dr. Šoltesa in g. Bogoviča, ne pa tudi na stališča vlade, ki ne izdaja svojih stališč, čeprav jo obvezuje zadevna resolucija objavljena v Uradnem listu RS, št. 25/11, o prepovedi uporabe GSO na teritoriju države in pa morda g. ministra, mag. Dejana Židana, ki je lani poudaril, da je RS močan člen v verigi držav proti GSO.
Nad izjemno hrabrimi in odločnimi stališči prisotnih, da se bodo borili za slovensko samostojnost, avtohtonost in kvaliteto tudi na tem področju življenja smo bili očarani in zadovoljni. A ne moremo se otresti vtisa, da smo bili le peščica razsvetljenih razmišljujočih in strokovno podkovanih državljanov, ki bodo že v naslednjih dneh, ko EU pričakuje obisk g. predsednika ZDA, B. Obame, ki ima eno samo nalogo in to je prisiliti države EU v podpis sporazumov TTIP, TISA in CETA skupaj s svojimi politiki, pokorno sklonili svoje slovanske tilnike kot že tolikokrat prej v zgodovini. Podpis teh sporazumov bo namreč iz želja, prepričanj in odločitev te in ostalih konferenc naredil le papirne ogorke, ki jih veter raznaša z ugašajočega domačega ognjišča.
Ja, in še to! Na konferenci smo pogrešali, poleg še nekaterih, predvsem prvega v vrsti borcev za zdravo hrano in okolje v Sloveniji, g. Antona Komata. Škoda!
In za konec. Ali bo znanost tudi tokrat »goljufiva kača« iz Prešernovega soneta in nas bo ponovno peljala stran od ognjišč naših očetov in dedov, od njihovega bogatega znanja semenarstva, žlahtnenja rastlin, vsega znanja in izkušenj, ki smo jih nakopičili v stoletjih? Človek se tokrat z zlorabo znanosti postavlja nad Boga in ustvarjala nove organizme po svoji volji in ne po volji narave, ki je razvoj usklajevala v harmonični red milijone let. Vsekakor vemo veliko premalo, da bi lahko dopustili odpiranje tako nevarne Pandorine skrinjice.
Pripravil: Dr. Črtomir Borko E: info@varensvet.si
Vsebina izraža mnenja in stališča avtorja prispevka in ni nujno, da stališča NVO.
