Slovensko gasilstvo ima preko 140-letno tradicijo in se je skozi zgodovino razvilo v pomembno silo na področju zaščite, reševanja in pomoči. Ali po vašem mnenju obstajajo še rezerve za razvoj in ali so prisotni tovrstni izzivi?
Res smo v skoraj 150-letni zgodovini ustvarili na področju zaščite, reševanja in pomoči silo, na katero smo lahko vsi ponosni. Kombinacijo, kot jo imamo, je zelo dobra in temelji na odgovornosti lokalne skupnosti – župana. Imamo okrog 650 poklicnih gasilcev, ki opravljajo javno gasilsko službo in okrog 50.000 prostovoljnih operativnih gasilcev. Kombinacija poklicnih in prostovoljnih gasilcev je pri nas pripeljana do zavidljivega nivoja, ko prostovoljci opravljamo tudi najzahtevnejše naloge, ob velikih intervencijah, naravnih katastrofah – smo nepogrešljiva sila.
Navadno se občani ne zavedajo, kaj vse je potrebno storiti, da ob klicu na 112 tudi dejansko dobite pomoč. Aktivacija je urejena z alarmnimi načrti lokalnih skupnosti. Ob nesreči in klicu na center za obveščanje operater točno ve, kako mora ukrepati ob določeni nesreči in koga mora poklicati. Vse ostalo je stvar vodje intervencije, ki po potrebi zahteva dodatne sile. Gasilci smo edina sila, ki lahko v nekaj urah zagotovimo na neki lokaciji več sto ljudi.
Izzivi so vedno prisotni, saj se zavedamo, da brez sprememb ni napredka. V GZS se trudimo zagotoviti čim boljše pogoje dela naši operativi, tistim, ki dejansko delajo na intervencijah. Potrebno pa se je zavedati, da smo prostovoljci, če želimo ohraniti operativno jedro, se moramo ukvarjati tudi z drugimi dejavnostmi, kot so: delo z mladimi (imamo preko 40.000 mladih), posveti, tekmovanja, družabna srečanja…, Želimo, da se naši člani v naši organizaciji dobro počutijo. Zavedamo se, da moraš najprej pridobiti člana, šele potem ga lahko usposobiš in ravno usposabljanje je ena naših najpomembnejših nalog. Izzivov na tem področju nam ne manjka.
S Policijo in s Skupnostjo gasilsko reševalnih zavodov Slovenije, ste v sredo, 25. januarja 2017 podpisali medsebojni načrt sodelovanja za leto 2017. Kaj konkretno predvideva tovrstni načrt?
Podpisan načrt med Gasilsko zvezo Slovenije, Policijo in Skupnostjo gasilsko reševalnih zavodov Slovenije omogoča različna sodelovanja – npr. v skupnih strokovnih usposabljanjih, v intervencijah na področju zaščite in reševanja, v organiziranih iskalnih akcijah pogrešanih oseb ter pri načrtovanju in izvedbi gasilsko-reševalnih vaj –, skupno izvajanje preventivnih dejavnosti, izvedbe posvetov s področja varovanja zaščite sledi in dokazov na kraju intervencije in o vodenju večjih intervencij ter predstavitve cestnoprometnih predpisov oz. pravil glede vožnje vozil s prednostjo.
Podlaga za tovrstne aktivnosti je v sporazumu med institucijami, ki je bil podpisan v začetku leta 2015.
Na Dnevu predsednikov in poveljnikov gasilskih zvez, ki je bil 4. februarja 2017 ste govorili o aktualnih nalogah na operativnem področju. Ali nam lahko kaj več poveste o tovrstnih nalogah?
Že tradicionalni posvet predsednikov in poveljnikov je priložnost, da pogledamo v preteklost in se ozremo tudi v prihodnost. Imamo stalne teme ki jih predstavijo: predsednik in poveljnik GZS, generalni direktor URSZR in glavni republiški inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V drugem delu pa povabimo goste z aktualnimi temami. Na letošnjem posvetu se je predstavil Nacionalni forenzični oddelek Generalne policijske uprave, seznanili smo se z nevarnostmi ogljikovega monoksida in pravilni namestitvi javljalnikov za zaznavanje ogljikovega monoksida, nekaj minut pa smo namenili tudi naši reviji Gasilec, ki v letošnjem letu praznuje 120 let. S svojim obiskom nas je počastila tudi ministrica za obrambo gospa Andreja Katič.
V Selnici ob Dravi sem predstavil statistiko intervencij v letu 2016, bistvene spremembe Pravil gasilske službe prostovoljnih gasilcev, ki so bile sprejete leta 2016, kot tudi potek prenove učnega programa temeljnega usposabljanja prostovoljnih gasilcev ter bistvene spremembe prenove. Predstavil sem tudi aktivnosti na področju gasilskih tekmovanj ter predvidene naloge v letu 2017, kot so sprememba Zakona o gasilstvu, Pravilnika o zdravstvenih pregledov prostovoljnih gasilcev, Tipizacije gasilskih vozil, izgradnja prvega vadbenega regijskega poligona, organizacija več posvetov, sodelovanje na Bogatajevih dnevih zaščite in reševanja, priprave na XVII. Kongres v letu 2018.
Kakšna je statistika podatkov o dogodkih (intervencijah) gasilskih enot za leto 2016 v RS in kakšen je trend za zadnjih 5 let?
Pregled števila intervencij po kategorijah v letu 2016
Statistiko o nesrečah vodi URSZR preko informacijskega sistema Spin. Informacije so javno dostopne.
Število intervencij po vrsti enote v letu 2016
Pregled števila intervencij gasilskih enot na požarih
Problematika požarne varnosti v bivalnih okoljih oz. požari na tovrstnih objektih so statistično najštevilnejši in posledično je tudi največ žrtev. Kje so po vašem mnenju razlogi zato in kako bi lahko tovrstno problematiko izboljšali?
V preteklem letu smo imeli kar nekaj velikih požarov v objektih, žal so požari po številu intervencij še vedno na prvem mestu. Za zmanjšanje tovrstnih nesreč je zelo pomembna preventiva. Pri GZS deluje Komisija za preventivo, ki zelo dobro deluje na tem področju. Imamo program za usposabljanje naših gasilcev na tem področju. V letošnjem letu začnemo s preventivnimi pregledi objektov, kar bodo izvajala vsa društva. Na naši spletni strani www.gasilec.net imamo pod zavihkom preventiva: http://www.gasilec.net/preventiva/obcani zelo veliko koristnih nasvetov.
Najpogostejši vzroki požarov v objektih so:
*Gradbene in tehnične pomanjkljivosti:
– vžig saj, iskrenje, neustrezno tehnično stanje dimniških naprav
– okvare, poškodbe naprav, strojev, motorjev
– neustrezno tehnično stanje sredstev, prostorov, naprav, strojev…
*Človeški faktor:
– kuhanje
– nepazljivost pri ravnanju (ogenj, nevarne snovi…)
– vzdrževalna dela (brušenje, varjenje, trenje, pregrevanje)
Število požarov v objektih in njihovih posledic lahko izboljšamo z naslednjimi ukrepi:
- Skrb za urejenost prostorov
- Redno in skrbno čiščenje kurišč, kaminov, peči centralnih kurjav
- Uporaba naprav in strojev skladno z navodili proizvajalcev
- Varna hramba nevarnih snovi
- Izvajanje vzdrževalnih del skladno s požarnovarnostnimi predpisi
- Naprave, ki oddajajo toploto, ne puščamo brez nadzora v bližini gorljivih snovi
- Prižgane štedilnike ne puščamo brez nadzora
- Primerno odlaganje in ugašanje cigaret…
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
