Fit zaposleni dodana vrednost organizacije in skupnosti – vadbene aktivnosti na delovnem mestu

UVOD

Izzivi sodobnega časa in razmere v družbi terjajo od posameznika, da mora (po)skrbeti za telesne aktivnosti in svoje zdravje, da lažje premaguje različne obremenitve in stres. Telesna aktivnost namreč zelo pozitivno vpliva na uravnavanje stresa, kot na dobro fizično počutje in na sploh na naše mentalno zdravje.

Predvsem sedeči življenjski slog ima zadnje čase zelo resne posledice tako za posameznika, kot za javno zdravje. V raziskavi, ki jo je opravila Mednarodna zdravstvena organizacija že pred desetletjem, dve tretjini odraslega prebivalstva v EU nad 15 let ne doseže priporočene ravni telesne dejavnosti (WHO, 2006). Redno aktivnih naj bi bila tudi tretjina Slovencev (Zaletel, 2016). Iz tega je mogoče izhajati, da bistvenih sprememb ni opaziti oziroma so le-te (pre)počasne.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, ter zagotoviti ustrezna finančna sredstva (ZVZD-1). Organizacije tako potrebujejo izdelavo načrta, kako bodo tovrstno promocijo in aktivnosti v tej smeri tudi izvajale v praksi.

Participativno upravljanje za zdravje je torej že samo po sebi močno orodje za izboljšanje človeških virov in krepitev lokalnih kapacitet in zdravja samega (WHO, 2016).

V prispevku bo govora o aktivnostih zaposlenih v organizacijah in na delovnem mestu ter skrbi za njihovo oziroma svoje zdravje. Organizacije, katere se zavedajo, da je zdrav in vitalen človek veliko bolj zadovoljen in učinkovit, temu področju namenjajo potrebno pozornost.

Zakaj je telesna aktivnost zaposlenih pomembna za organizacijo in za t.i. javno zdravje?

Inštitut za zdravje in produktivne študije, John Hopkins Bloomberg v svoji raziskavi navaja, da zaposleni, ki so telesno aktivni imajo manj bolniške odsotnosti in so bolj produktivni pri delu. Telesna neaktivnost zaposlenih je tako vplivala na 11,1 % izdatkov za zdravstveno varstvo med leti 2006-2011, kar predstavlja velik strošek za organizacije.

Zelo dobro kaže tudi ameriški primer dobre prakse, ko so v Boise School District uvedli obsežen program za svoje zaposlene. Cilj programa je bil izboljšati zdravje zaposlenih ter znižati zdravstvena tveganja in zajeziti stroške za zdravstveno varstvo. Rezultati za obdobje 6-ih let so pokazali, da izvajanje programa stane veliko manj, kot bi bili stroški z naslova zdravstvenih tveganj zaposlenih. Rezultati raziskave so pokazali, da je vsak dolar vložen v program, prihranil 3,50 dolarja stroškov zdravstvenega varstva. Od leta 2009 do leta 2014 se na območju, kjer je bil izveden projekt, niso povišali stroški zdravstvenih storitev. Za projekt so prejeli državno nagrado, o prizadevanjih za izboljšanje zdravja zaposlenih in zmanjšanja stroškov.

Koristi telesne dejavnosti za zaposleno (odraslo) populacijo

Raziskave kažejo, da ljudje, ki so bolj aktivni, imajo nižjo stopnjo umrljivosti, manj koronarnih srčnih bolezni, nižji krvni tlak, depresije itd. Z aktivno vadbo pa seveda veliko lažje vzdržujemo ustrezno telesno težo in s tem povezanimi tveganji za zdravstvene težave (WHO, 2006).

Pri neaktivnih osebah je treba začeti z majhnimi količinami telesne aktivnosti in postopno povečati trajanje, pogostost in intenzivnost v daljšem časovnem obdobju. Pri osebah, ki so bile dolga leta telesno neaktivne in tiste z omejitvami bolezni, se bodo učinki na počutje in zdravje pojavili, ko bodo postali bolj in redno aktivni.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, koliko telesne dejavnosti je priporočljivo pri odraslih osebah od 18 do 64 let. Vsak bi moral imeti vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne aktivnosti na teden, ali pa vsaj 75 minut bolj intenzivne telesne aktivnosti skozi ves teden. Velja pa tudi enakovredna kombinacija dejavnosti zmerno-živahne intenzivnosti. Za krepitev glavnih mišičnih skupin bi pa posamezniki morali izvajati aktivnosti vsaj 2-krat na teden.

Kako lahko delodajalci zaposlenim omogočijo telesne aktivnosti?

Glede na zdravstvene in poslovne koristi podjetij z naslova telesne aktivnosti zaposlenih je potrebna predhodna analiza, kako se lahko optimalno zagotovi raven telesne aktivnosti na delovnem mestu in v povezavi z delom, ki ga zaposleni opravljajo. Vsako delovno mesto ima v tem kontekstu določene delovne specifike, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu. Nekdo, ki delo opravlja pretežno sede, potrebuje drugačen pristop, kot nekdo, ki delo opravlja stoje oziroma v gibanju.

Pri tem pa ne smemo pozabiti na zaposlene, ki delo opravljajo na področju varovanja in zaščite oziroma uradne pooblaščene osebe, kot so varnostniki, policisti, inšpektorji na različnih delovnih področjih, ki delajo na terenu itd. Gre za poklice, ki tako za strokovno opravljanje svojih nalog, kot za lastno varnost potrebujejo določeno znanje veščin samoobrambe. Zakonodaja jih teoretično že varuje pred fizičnimi napadi, vendar žal to na terenu ni dovolj, kar kažejo tudi bolj ali manj znani primeri. Za tovrstne poklice je zelo učinkovita telesna aktivnost v smeri samoobrambe v kombinaciji s funkcionalnim fitnesom. Da je oseba v tej smeri dobro telesno pripravljena in usposobljena za različne naloge in obremenitve pri opravljanju tovrstnih poklicev, je potrebna minimalna aktivnost 3 ure na teden. Pri tem gre za bolj intenzivno telesno aktivnost, ki pa je še vedno prilagojena posameznikom.

Inštitut za zdravje in produktivne študije pozna nekaj splošnih pristopov, ki jih navajamo v nadaljevanju:

Krepitev organizacijske kulture zdravja. Se začne izvajati od vodstva navzdol. Na ta način se podpira zaposlene v njihovih prizadevanjih po izvajanju telesne aktivnosti na delovnem mestu in v zasebnem življenju nasploh. V tem delu se lahko v organizaciji med drugim uvede teden zdravega načina življenja ipd.

Aktivna vloga vodstva organizacije. Pomeni, da imajo vodilni aktivno vlogo v prizadevanjih po izvajanju telesnih aktivnosti na delovnem mestu.

Razvijanje partnerstva v skupnosti. To je lahko še posebej koristno manjšim organizacijam, ki nimajo sredstev za izgradnjo lastne telovadnice ali drugih pogojev za izvajanje telesnih aktivnosti.

Uporaba obstoječih pogojev v organizaciji. Na vsakem delovnem mestu je mogoče zagotoviti pogoje, ki bi omogočili telesne aktivnosti zaposlenih. Na ta način se lahko optimizira pisarne, hodnike, stopnišča, pločnike ipd.

Programi po želji zaposlenih. Zaposleni so za izvajanje aktivnosti motivirani iz različnih razlogov, zato jim je potrebno omogočiti tisto, kar najbolj cenijo. Ker pa to žal pogosto ni zdravje, se jim lahko zagotovi tudi socialno podporo za ohranitev zdravega vedenja z vključitvijo družinskih članov ipd.

Spremljanje napredka in ciljev zaposlenih. Pri tem je potrebno sistematično spremljati aktivnosti in napredek zaposlenih, bodisi na način, da ima organizacija zaposlenega strokovnjaka, ali da napredek spremljajo zunanji strokovnjaki. Pri večjih organizacijah je smiselno, da imajo zaposlenega strokovnjaka (trenerja, inštruktorja), ki skrbi za zdrav način življenja zaposlenih in za njihovo telesno aktivnost.

Pri tem pa moramo seveda biti realni, kajti programi za promocijo zdravja na delovnem mestu so lažje uresničljivi v večjih organizacijah, kot v manjših, kjer so omejeni finančni viri. Pa kljub temu je z dobro voljo mogoče krepiti zavedanje pomena zdravja in telesnih aktivnosti ter pomagati in spodbujati zaposlene k temu tudi v manjših organizacijah.

Konkretni predlogi za izvajanje telesnih aktivnosti na delovnem mestu:

zagotavljanje odmorov za aktivnosti med sestanki, ki trajajo več kot eno uro;
spodbujanje zaposlenih k uporabi stopnic namesto dvigala;
spodbujanje zaposlenih, da naredijo premor od svoje delovne mize, ter da opravijo vaje;
določitev urejenih (zelenih) pešpoti znotraj organizacije in spodbujanje h koriščenju sprehodov;
zagotoviti usposobljeno osebje (inštruktorje, trenerje) za motiviranje in izvajanje (vodenih) telesnih aktivnosti na delovnem mestu.

Ostalo:

zagotavljanje informacij o lokalnih športnih in rekreacijskih centrih/objektih in klubih, kjer je mogoče obiskovati aktivnosti, kot so fitness vadbe, samoobrambe v kombinaciji s funkcionalnim fitnesom ipd;
zagotavljanje brezplačnih možnosti koriščenja članstva v lokalnih fitnes centrih in ostalih športno-rekreativnih klubih;
zagotavljanje gibljivega delovnega časa, da se omogoči telesne aktivnosti pred, med in po službenem času;
spodbujanje zaposlenih k hoji ali uporabi kolesa za prihod v službo (nagrade, bonusi nenazadnje tudi lokalne skupnosti oziroma občine);
zagotavljanje varnega prostora za hrambo koles;
zagotoviti možnosti prhanja na delovnem mestu;
zagotoviti izobraževalno gradivo in sredstva za telesne aktivnosti itd;
sistematično spremljanje zaposlenih v prizadevanjih za dobro zdravje in psihofizično kondicijo.

ZAKLJUČEK

Telesna aktivnost je ena izmed pomembnih dejavnikov pri zdravju zaposlenih, ter ugodno vpliva na dobro počutje in na kakovost življenja. Zaposleni, ki so zdravi so bolj produktivni, so manj bolniško odsotni, in imajo nižje stroške zdravstvenega varstva. Za uspešen razvoj programov telesne aktivnosti na delovnem mestu, je potrebno začeti z razvojem celotne organizacijske in splošne družbene kulture zdravja, ki služi kot osnova za telesno aktivnost. Dobra kultura zdravja pa potrebuje podporo celotne družbe in aktualne politike, ter mora na ta način spodbujati in zagotavljati ustrezne pogoje za čim širšo telesno aktivnost zaposlenih in nasploh občanov v lokalni skupnosti.

Večje organizacije lahko zagotovijo promocijo zdravega načina življenja znotraj svojega delovnega okolja, med tem, ko manjše organizacije lahko koristijo vire v lokalni skupnosti, razne fitnes centre in ostale športno-rekreacijske klube.

Na ta način je potrebno krepiti promocijo zdravega načina življenja ter jo vključiti v organizacijsko kulturo. Prej, kot se bodo delodajalci zavedali koristi telesne vadbe na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih, prej bodo spoznali, da so lahko še bolj poslovno uspešni. Družba je tako odgovorna za ustvarjanje pogojev in za usklajeno delovanje za izboljšanje sodelovanja v spodbujanju zdrave telesne aktivnosti v lokalni skupnosti. Gre torej za širši pomen vprašanja javnega zdravja na dobro počutje v skupnosti in vlaganje v naše prihodnje generacije.

VIRI IN LITERATURA: