Veliki Senat Evropskega sodišča za človekove pravice je razsodil, da je bila s pregledovanjem zasebne korespondence zaposlenega kršena njegova pravica do zasebnega in družinskega življenja, doma in korespondence oz. 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Romunski inženir, ki je bil odpuščen zaradi uporabe spletnega klepetalnika v zasebne namene, je na prvi stopnji izgubil in nekateri mediji so sodbo razlagali kot konec pravice do zasebnosti na delovnem mestu, saj naj bi sodišče dalo delodajalcem možnosti splošnega nadzora nad komunikacijo zaposlenih.
Sodba Velikega senata ESČP je opozorila, da nacionalna sodišča niso ustrezno preverila, ali in kako je bil zaposleni predhodno obveščen in ali je bil nadzor zasebne komunikacije, brez njegove vednosti in v takšnem obsegu res potreben. Sodba Velikega senata ESČP daje jasen signal, da v evropskem prostoru ostaja ključen test utemeljenosti pričakovanja zasebnosti. Tudi na delovnem mestu imajo zaposleni pravico do razumne meje komunikacijske in informacijske zasebnosti in poseg delodajalcev zaradi lastništva opreme ni samoumeven. Omejen mora biti na nujno potrebno, preverjena morajo biti milejša sredstva, v vsakem primeru pa morajo biti zaposleni vnaprej jasno in natančno obveščeni o okoliščinah nadzora. Prikrit in pretiran nadzor s strani delodajalca ni dopusten.
Informacijski pooblaščenec je o temi nadzora na delovnem mestu večkrat podajal stališča, ki jih najdete v naših mnenjih in Smernicah o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih, na pomen ustrezne predhodne obveščenosti zaposlenih, uporabe milejših ukrepov in nujnosti posega pa opozarjajo tudi priporočila Sveta Evrope.
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
Informacijska pooblaščenka
