Etična dimenzija vodenja je poudarjena v različnih stilih vodenja, kot so transformacijsko vodenje1, uslužno vodenje, avtentično vodenje, spiritualno vodenje, itd., medtem ko je etično vodenje možno preučevati tudi kot samostojen stil vodenja, ki temelji na treh dejavnikih, in sicer moralni osebnosti (kdo je vodja), moralnem vodji (kako vpliva na zaposlene) in moralnem promotorju (kreiranje nove prakse, pravil, itd.). Navedeni dejavniki so odvisni tako od osebnostne integritete, moralnosti, vrlinskosti in družbene odgovornosti vodij, kot od vodenja z zgledom, skrbi vodij za dobre medsebojne odnose, razvoj zaposlenih, itd.
Etično vodenje je na enak način osredotočeno tako na zaposlene kot na organizacijo, v čemer se razlikuje od uslužnega vodenja, ki je bolj osredotočeno na zaposlene in njihov moralni razvoj ter od transformacijskega vodenja, ki je bolj osredotočeno na korist organizacije in na doseganje rezultatov nad pričakovanji. Najučinkovitejši način širjenja etičnega vodenja je s pomočjo vodenja z zgledom, kar v praksi pomeni, da se vsakdo zgleduje po nekom, ki mu je vodja, mentor, nadrejeni ali na tak ali drugačen način pomemben. V policiji to pomeni, da se npr. policist zgleduje po vodji patrulje ali vodji izmene, ki se zgledujeta po pomočniku komandirja, slednji po komandirju, ta po direktorju policijske uprave, on po generalni direktorici policije, itd. Pri tem je pomembno zavedanje, da višje kot si na hierarhični lestvici večjo odgovornost imaš in ne le večjo moč odločanja, hkrati pa tudi vpliv na krepitev etičnosti, integritete ter dobrih medsebojnih odnosov v organizaciji.
Etično vodenje ne pomeni, da je takšen vodja bodisi premehak bodisi neodločen ali da ne zmore sprejemati zahtevnih odločitev. Gre za način kako ravna z ljudmi in kako opravlja svoje delo, pri čemer se poslužuje tako nagrajevanja kot tudi sankcioniranja. Slednje je pomembno tudi pri zaposlenih, pri katerih v praksi najbolje učinkuje transakcijsko vodenje.
Etično vodenje pa samo po sebi ne zadostuje, saj mora vodja dobro poznati in upoštevati tudi veljavno zakonodajo ter strokovne standarde. Kombinacija slednjega, ob upoštevanju dejstva, da je takšen vodja tudi odločen, ustvarja vse pogoje za profesionalizem oziroma profesionalno vodenje in ravnanje v najširšem pomenu. Namreč, profesionalizem je lahko razumljen tudi v ožjem pomenu, kot ekspertno (strokovno) znanje in nudenje ekspertnih storitev ali kot skupek načel oziroma vrednot, kompetentnost, kvaliteta storitev, itd. V najširšem pomenu pa ga lahko razumemo kot sintezo obeh vidikov, k čemur so dodane vrline vodij, njihovo moralno in družbeno odgovorno ravnanje ter kreiranje novih pristopov v praksi. Ob tem je potrebno poudariti, da je za krepitev profesionalizma v organizaciji kot je policija potrebno predhodno zagotoviti ustrezne pogoje, in sicer kvalitetno kadrovsko selekcijo pri zaposlovanju, dober sistem mentorstva, karierni sistem na vseh hierarhičnih nivojih ter kvaliteten sistem izobraževanja in usposabljanja. Brez navedenega je namreč na področju krepitve profesionalizma nemogoče narediti karkoli dolgoročnega.
Če strnemo, tako etično vodenje kot profesionalizem sta nujni pogoj sodobne in družbeno odgovorne policije, v katero ljudje lahko zaupajo.
Doc. dr. Robert Šumi, Policija
1 Transformacijski stil vodenja je osnova usposabljanja vodij v slovenski policiji v zadnjem desetletju.
