Izkušnje in kvalifikacije s področja policijskega dela ste si pridobivali, kot policist, kriminalist, pripadnik posebnih enot in enot za specialistično delovanje. Danes na Policijski upravi Ljubljana opravljate naloge inštruktorja praktičnega postopka in samoobrambe ter uporabe policijskih pooblastil v praksi, uporabe prisilnih sredstev in taktike delovanja policistov v policijskih postopkih. Kaj je najbolj pomembno v postopkih policistov, ko se ti soočijo s potencialno nevarno osebo v postopku?
Zastavljeno vprašanje je eno tistih, ki ga pri urjenju policistov, le-ti, pogosto zastavijo, ko kompleksnost dane naloge zahteva vse akumulirano »matematično« znanje za njeno rešitev. In iskreno je odgovor daleč od enoznačne interpretacije, saj je dejavnikov, ki na to vplivajo, preveč.
V vseh policijskih postopkih je varnost policista in tako ali drugače udeleženih ter mimoidočih oseb, ključna. Doseganje ali vzdrževanje primerne stopnje varnosti vseh udeleženih, če zanemarimo nevarnosti za nastanek materialne škode, je zaradi mnogoterih dejavnikov, katere v osnovi lahko razvrstimo v dejavnike okolja oziroma prostora, vremena, opreme, izurjenosti, izkušenj, števila policistov ali oseb v postopku, načinov delovanja in psihofizičnega stanja oseb v postopku, znatna in kompleksna naloga.
Kvaliteta izobraževanja in usposabljanja, kakor tudi izkušnje in primeren proaktiven odnos posameznega policista na pridobljeno izkušnjo, ponuja jedro iz katerega bo(do) policist(i) v soočenju z nevarno osebo določili prioritete za izvedbo dane policijske naloge. Namenoma izpuščam pridevnik potencialen, saj policist v posameznem policijskem postopku ob sami vzpostavitvi stika ne more določiti stopnje (ne)varnosti, v kolikor se le-ta, ne izraža v očitni nevarnosti.
Zame kot inštruktorja je najpomembneje, in moralo bi biti tudi za slehernega policista, da v času izobraževanja in usposabljanja tak policijski postopek, v katerem se sooči s potencialno nevarno osebo, preigra v čim bolj realističnih in raznovrstnih vadbenih primerih ter da zna tako pridobljene izkušnje smiselno prenesti v svoje delovno okolje.
V postopkih s potencialno nevarno osebo je policistova sposobnost, da v stresu »vodi« lastne reakcije, pozna policijsko taktiko in sorazmerno deluje na dano nevarnost, tisto najpomembneje. Policisti morajo ob tem razumeti, da vsaka uporaba prisilnih sredstev kot odgovor na grožnjo ali nevarnost pušča posledice, tako fizične kot duševne, ne le pri osebi, temveč tudi na policistu.
Foto: osebni arhiv (fotografija je nastala v sedežu misije EUPM v Sarajevu, leta 2011 ob podelitvi priznanja/medalje)
Policiste učite osnovnih in naprednih tehnik borilnih veščin z namenom učinkovitega obvladovanja oseb in poznavanja samoobrambe. Kateri so najbolj pogosti načini fizičnih napadov na policiste, in katerim elementom samoobrambe dajete največjo pozornost pri usposabljanju?
Policisti se najpogosteje srečujejo z oblikami aktivnega upiranja oseb, pri katerem pa vse pogosteje in vse bolj intenzivno to upiranje preide v napad na policista. Statistično, je uporaba sile telesa najpogostejša oblika napada na policiste. Odrivanje, prijemi in objemi so najpogostejši načini delovanja zoper policista, sledijo jim udarci in brce.
Policisti se prepogosto srečujejo tudi z bolj nevarnimi oblikami aktivnega upiranja, kjer storilec uporablja raznovrstne predmete in včasih z njimi resno ogrozijo tudi zdravje in telesno celovitost policista (noži, sekire, vile, idr..). Napadov zoper življenje policista je na srečo malo, so pa statistično v otipljivem porastu in v zadnjih petih letih, so štirje policisti med opravljanjem svojih nalog umrli, dva pa sta bila poškodovana ob napadu s strelnim orožjem.
Glede na raznovrstnost in porast nevarnejših oblik napadov na policiste, se pri elementih samoobrambe trudimo, da policisti razvijejo primeren prvi odziv na napad, ki je lahko z ali brez orožja, ob tem pa policista pripravimo na obvladovanje stresa. Pri razvijanju primernega prvega odziva, bi izpostavil reakcije s katerimi zadostno zavarujemo vitalne dele telesa, preusmerimo ali zaustavimo začeti napad, hkrati pa s tem istim delovanjem slabimo učinkovitost napada.
Policisti zaradi narave svojega dela, tako z vidika osebne varnosti, kot z vidika zagotavljanja varnosti udeležencev v policijskih postopkih morajo dobro obvladati veščine samoobrambe in strokovno uporabo fizične sile. Ali morda obstajajo kakšni primerljivi podatki s tujimi policijami glede časovnega obsega usposabljanja policistov na tem področju? Torej, koliko je tovrstnega usposabljanja pri nas, in koliko v tujini?
Na to vprašanje vam žal v celoti ne morem odgovoriti, saj v nekaterih delih posega v pristojnosti Generalne policijske uprave, zato omenjeno vprašanje naslovite nanje. Lahko pa pojasnim, da po pridobitvi poklicne kvalifikacije policisti opravijo še do 80 ur letnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih po programu Praktičnega postopka in samoobrambe, izvedejo posamezne policijske uprave.
Ste tudi udeleženec mirovnih misij in certificirani strokovnjak pri UN in OVSE za področje izobraževanja in usposabljanja. Kako potekajo izobraževanja in usposabljanja, ki ste jih izvajali v tujini na področju specialističnega delovanja in mirovnih operacij?
V primeru specialističnega delovanja, proces poteka po načelih andragogike in sicer metodologije kompetenčnega pristopa, ki obsega opredelitve potrebnih znanj in veščin na področju posameznega specialističnega delovanja (različne vsebine nalog in razlike v veščinah, opremi, idr.), načrtovanje in organizacijo ter samo izvedbo izobraževanja in usposabljanja, ki zaobjema učne načrte in posebnosti v izvedbi ter na koncu vrednotenje celotnega procesa usposabljanja ali izobraževanja. Če zadevo zelo poenostavim, se oceni organizacija in njene potrebe, potrebe skupin za specialistično delovanje in nenazadnje tudi posamezniki, ki tam delujejo. Izdela se časovnik in okvir izvedbe v katerem se opredelijo vse metode in cilji poučevanja. Sledi izbor kadrov, ki v procesu sodelujejo in v zaključku evalvacija uspešnosti programa.
Usposabljanje policistov za mirovne operacije je del standardiziranega programa za katerega je odgovoren oddelek ZN za mirovne operacije, Programa usposabljanja pripadnikov mirovnih operacij in misij. V Evropi imajo mednarodno priznan – certificiran program za usposabljanje policijskih pripadnikov ZN za potrebe mirovnih operacij trenutno Švedska, Nemčija in Slovenija. Usposabljanje za mirovne operacije v EU pa nudijo še na Nizozemskem, Norveškem, Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, Italiji in Avstriji. Programi so različno oblikovani, saj pokrivajo tako civilno, policijsko kot vojaško komponento, prav tako pa se vsebinsko razlikujejo in so lahko osnovni ali specialistični .
Na katerih mirovnih misijah v tujini ste že sodelovali?
Sodeloval sem v mirovni misiji z izvršnim mandatom, misiji ZN na Kosovu – UNMIK, kjer smo zaradi odsotnosti ali nedelovanja varnostnih struktur policisti opravljali dela in naloge, ki jih sicer opravljamo v svojih državah ter misiji OVSE v R Srbiji in misiji EU v BiH – EUPM, ki sta bili svetovalni misiji.
Misija ZN na Kosovu, ki sem se je udeležil leta 2002, je bila izjemna izkušnja zaradi pestrosti organizacij in osebja, ki so v skladu z mandatom izvrševale svoje naloge. Osebje ZN, UNMIK Police, OVSE, UNHCR, EU, RK ter druge nevladne organizacije so združevale preko 4.800 posameznikov, ob tem je potrebno omeniti še 4.600 KFOR osebja (iz 31 držav). Izzivi so bili ob vseh kulturoloških, zgodovinskih, socialnih in drugih raznolikosti tako same dežele kot sodelujočih, da izpolnijo mandat, visoko zahtevni.
Misije OVSE v R Srbiji sem se leta 2006 udeležil kot strokovnjak za področje šolskega kurikuluma, zadolžen za posodobitev izobraževanja in usposabljanja policistov na osnovnem in višješolskem programu. V oddelku za razvoj organov za kazenski pregona (law enforcement ) sem bil eden od treh ekspertov, ki je s pomočjo in vnemo nacionalnih strokovnjakov uspešno zagrizel v izzive projekta. Danes sem vesel, ko vidim, da sem bil del pozitivnih sprememb v pristopu izobraževanja in usposabljanja policistov v R Srbiji.
Leta 2011 sem se kot svetovalec za pregon skupin organiziranega kriminala in boja proti korupciji pridružil Misiji EU v BiH (EUPM). Pokrival sem področje severovzhodnega dela BiH, ki je del etničnega upravnega območja Republike srbske, Uprave policije Bijeljina. Misija je bila ponovno povsem drugačna izkušnja in je predstavljala velik izziv za vse sodelujoče. Kljub temu, da je večina izzivov ostala, sem domov odšel z novimi poznanstvi, bogatimi izkušnjami ljudi in nepozabnimi spomini.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
