Do nedavnega ste bili še komandir PP Ljubljana Moste. Ali je bilo kaj, kar vam na prejšnjem delovnem mestu ni uspelo realizirati, ste si pa to zelo želeli?
Policijska postaja Ljubljana Moste je bila ena izmed najbolj obremenjenih policijskih postaj v Sloveniji. Pri svojem delu sem se tako vsakodnevno srečeval z najrazličnejšimi varnostnimi pojavi in različnimi izzivi, na vseh področjih dela. Sam zase imam zmeraj postavljene visoke cilje oziroma pričakovanja, saj sem mnenja, da brez tega ni napredka. Biti zadovoljen s trenutnim stanjem je lahko kratkoročno, nato pa je potrebno strmeti naprej.
Ne morem sicer reči, da nisem realiziral vseh zadev, ki sem se jih lotil, menim pa, da sem imel še veliko idej, ki bi se jih dalo realizirati in bi tudi veliko prispevali k varnosti na lokalnem nivoju in učinkovitosti dela policije. Npr., v zadnjem obdobju smo velik poudarek dali neposrednemu sodelovanju s četrtnimi skupnostmi, ki so bili na našem območju zelo kooperativni, fleksibilni in polni idej. Odlično smo sodelovali tudi z vodstvom BTC-ja, ki je kot območje poseben varnostni prostor v mestu Ljubljana – veliko število ljudi, na relativno majhnem prostoru, območje, ki ga težko sam nadzoruješ, itd. Potem je tu delo z otroki in mladostniki, ki so naša prihodnost in tisto, kar jim bomo danes pokazali, to bomo čez leta želi. Veliko idej, izzivov, ki jih lahko realiziraš, če jih hočeš videti.
Na novem delovnem mestu ste vodja Oddelka za javni red in mir v Upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave. Kakšna je vaša nova naloga?
Kot vodja oddelka za javni red in mir v UUP GPU, sem zadolžen za delo in koordinacijo na širokem spektru nalog in pooblastil policije. Najbolj pa izstopata področji, ki jih zajema Zakon o varstvu javnega reda in miru ter javne prireditve, kamor spadajo tudi različni shodi, itd. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da gre v omenjenem okviru predvsem za strateško delo, kjer s sodelavci pripravljamo različno zakonodajo, gradivo in drugo materijo, na podlagi katere policisti na terenu lažje izvajajo svoje naloge in uporabljajo različna pooblastila.
V tem času sem spoznal, da je zadeva zelo živa, da se moraš dnevno seznanjati s problematiko z omenjenega področja iz celotne Slovenije in potem preko različnih mehanizmov prilagoditi določeno materijo, da stvar živi in deluje v praksi. Ker imam trenutno še zmeraj veliko praktičnih primerov in izkušenj s »terena«, s kolegi lažje in hitreje rešimo kakšno dilemo in upam, da bo tako tudi v bodoče.
Po izobrazbi ste doktor znanosti s področja prava, ob tem pa se v okviru policije ukvarjate še z etičnimi dilemami, konflikti in mediacijo. Ali nam lahko zaupate, katere so najbolj pogoste etične dileme in konflikti, s katerimi se v policiji srečujete?
Na splošno se v tem kontekstu ukvarjam z različnimi vsebinami, predvsem pa izhajamo iz mnenj, da je potrebno spodbujati dobre medsebojne odnose na vseh nivojih. Glede etičnih dilem je situacija zelo različna, vsak posameznik ima namreč lahko svojo dilemo, kaj, kako, zakaj, itd, lahko oziroma nekaj ne sme narediti in v primeru, da dileme ne zna rešiti, smo v okviru Odbora za integriteto in etiko v policiji ponudili možnost, da vsem zaposlenim v policiji pomagamo v takšnih primerih. Seveda zadeva izhaja iz mnenja, da je boljše preventivno pomagati pred kakšnim neprimernim dejanjem.
Glede konfliktov pa je situacija malenkost drugačna – po mojih izkušnjah imamo še zmeraj največ konfliktov zaradi komunikacije, ki je lahko npr. neprimerna, lahko pa tudi zaradi napačne interpretacije določenih zadev. Zato veliko svojega dela posvečamo tudi omenjenemu segmentu.
Aktivni ste tudi na ostalih področjih in sicer predavate na različnih strokovnih seminarjih in na Fakulteti za varnostne vede. Katera so tista področja, o katerih najraje predavate?
Sam se sicer nimam za nekoga, ki bi ogromno predaval, je pa res, da sodelujem, tako s Fakulteto za varnostne vede, kot Višjo policijsko šolo. Pri tem pa sodelujem pri različnih predmetih, katerim so na eni strani skupne socialne veščine, kot so vodenje in odločanje, etika in integriteta, družbena odgovornost policije, itd, na drugi strani pa sama organiziranost policije in normativna ureditev v tem okviru.
V kolikor moram izpostaviti samo področje, ki ga najraje predavam, je to področje etike in integritete v povezavi z družbeno odgovornostjo policije in vodenjem, predvsem vodenje z vzgledom.
Kot strokovnjak s policijskih ved v okviru Sveta Evrope sodelujete tudi pri projektih v Republiki Srbiji, kot strokovnjak Evropske komisije pa v Republiki Bosni in Hercegovini. Kakšna je pravzaprav vaša naloga v teh projektih?
V okviru teh projektov sodelujem kot zunanji/tuj strokovnjak s področja etike in integritete ter vodenja in odločanja. Pri tem s kolegom pomagava različnim službam znotraj njihovih ministrstev za notranje zadeve in policij implementirati omenjene vsebine v operativno delo. Moramo se namreč zavedati, da v omenjenem segmentu gre za zelo pomembne vsebine, katerim daje EU velik pomen, države Južnega Balkana pa so v tem času namreč v okviru različnim procesov približevanja zavezane, da omenjene vsebine implementirajo in pričnejo živeti.
Tako kot ostale države v (ne)posredni bližini, se tudi Slovenija v zadnjih mesecih sooča z migracijskimi tokovi. Kako po vašem mnenju lahko vplivajo tovrstni tokovi na samo varnost v državi oz na varnost njenih državljanov?
Omenjeno vprašanje je zelo kompleksno in bi ga bilo potrebno pogledati iz več zornih kotov, pri tem bi pa rad poudaril, da gre v tem primeru za moje osebno mnenje in ne mnenje institucije, iz katere izhajam. Dejstvo je, da migracijski tokovi lahko predstavljajo različne varnostne grožnje. Tako od tiste, ki ga poudarjajo največji skeptiki, da bo v državo oziroma v Evropo prišlo xy potencialnih teroristov, do tistih varnostnih groženj, ki govorijo, da se bo ekonomsko stanje države poslabšalo, da se bo poslabšala socialna varnost državljanov, možnost povečanja števila različnih bolezni, ki jih nismo poznali, itd. Kot seveda tudi neke splošne grožnje, da se bodo povečala kazniva ravnanja na območjih, kjer se migranti nahajajo.
Iz lastnih zaznav lahko potrdim, da v Sloveniji še nismo zaznali nekih večjih posebnosti oziroma neprimernih ravnanj, ki bi jih lahko neposredno pripisovali migracijskemu toku. Dejstvo tudi je, da zaenkrat še nismo ciljna država bivanja, kar posledično vseeno prinaša manjša tveganja v tem okviru. V kolikor pa se nam nekega dne primeri, da bo Slovenija postala tudi ciljna država, pa sem prepričan, da se bodo pojavila tudi določena neprimerna ravnanja – pa tu ne mislim zgolj s strani migrantov.
V takšnem okviru je možno na omenjeno vprašanje še bolj razglabljati, sam bi pa rad poudaril še samo na dve dejstvi in sicer, (a) da so migracijski tokovi »živa materija« in da se je v tem okviru potrebno vsakodnevno prilagajati vsem okoliščinah, ter, (b) da je trenutno varnostna situacija v Sloveniji zelo ugodna, ne glede na vse dogodke in aktivnosti, ki se dogajajo.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si