Dr. Robert Šumi, vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije, GPU

0

Slovenska Policija se je od osamosvojitve do danes razvila v zelo sodobno organizacijo, ki šteje približno 8300 zaposlenih. Pri tem razvoju ste sodelovali tudi vi in sicer z vzpostavitvijo sistemskega pristopa za dvig integritete in etičnega vodenja v Policiji. Ali nam poveste, kako se je začelo in kdaj?

V obdobju med 2002 in 2007 sem bil zaposlen v Službi direktorja Policijske uprave Kranj. Pokojni Simon Vindiš, ki je bil takrat moj vodja, mi je omogočil, da sem pripravil popolnoma nov koncept oziroma model preprečevanja korupcije in drugih neetičnih ravnanj. Ta je temeljil na sekundarni preventivi, ozaveščanju in hkratnemu delu tako s policisti kot njihovimi vodji, kar pred tem ni bilo običajno. Namreč, prevencija je na tem področju dolgoročno bolj učinkovita od represije, vodje imajo pa pri tem najbolj pomembno vlogo, saj se ostali zaposleni po njih zgledujejo. Odzivi v policijskih enotah so bili zelo dobri, zaradi česar smo z delom nadaljevali, najprej po policijskih postajah, zatem na nivoju policijske uprave in nato na nivoju generalne policijske uprave. V letu 2008, ko sem že delal na Generalni policijski upravi, smo ustanovili Delovno skupino za krepitev integritete policistov in v obdobju dveh let izvedli delavnice za vse zaposlene v policiji. Hkrati smo leta 2008 pripravili nov Kodeks policijske etike in leto kasneje organizirali tudi konferenco o vlogi in pomenu Kodeksa policijske etike. Takrat smo izdali tudi zbornik prispevkov, ki je v nadaljevanju služil kot gradivo za usposabljanje zaposlenih v policiji. V letu 2011, po ukinitvi Delovne skupine za krepitev integritete policistov, je bil ustanovljen Odbor za integriteto in etiko v policiji, kot posvetovalno telo generalnega direktorja oziroma generalne direktorice policije, v letu 2014 pa Center za raziskovanje in socialne veščine, ki deluje v okviru Policijske Akademije, in sicer na različnih delovnih področjih med katere sodita tudi etika in integriteta. Od leta 2010 je slovenska policija na tem področju aktivna tudi na evropskem nivoju, še posebej v okviru agencije CEPOL.

Kaj je pravzaprav etično vodenje?

Pri etičnem vodenju je poudarek tako na delu z ljudmi kot na rezultatih dela. Poenostavljeno povedano, gre za način kako vodja vodi sodelavce, kakšen zgled daje, kako komunicira, skrbi za razvoj zaposlenih, itd. Pri vodenju se poslužuje tako nagrajevanja kot sankcioniranja in je odločen, odziven ter skladen v tem kar govori in dela. Za takšnega vodjo sodelavci običajno povedo, da je zelo zahteven tako do njih kot do sebe, pošten in pravičen, predvsem pa ‘človek’.

Na kakšen način ste merili učinke sistemskega pristopa na tem področju v Policiji oz. kako je tovrstni pristop učinkoval v praksi?

Najboljši pokazatelj je na eni strani dobro javno mnenje o delu Policije, predvsem zaupanje ljudi, zadovoljstvo z našim delom, ter tudi občutek varnosti. Policija se v zadnjih letih na lestvicah javnega mnenja konstantno uvršča med najboljše, kar pa ni samoumevno. To je rezultat pravih sistemskih ukrepov v zadnjih 10-15 letih, med katere lahko uvrstimo tudi zgoraj navedene aktivnosti. Na drugi strani so pokazatelj učinkovitega dela tudi dobri rezultati merjenja organizacijske klime, ki jo v Policiji sistemsko merimo od leta 2013 naprej, na vsake dve leti in je trenutno še vedno v pilotni fazi. Tudi na tem področju se rezultati konstantno izboljšujejo, kar nas veseli, saj nam to daje potrditev, da smo na pravi poti.

Katere Policije v svetu so prve uvedle sistemski pristop k razvoju etičnega vodenja in veljajo kot primer dobre prakse na tem področju?

Pristop, ki je osredotočen tako na delo z ljudmi kot na rezultate dela, je značilen za skandinavske in zahodno evropske države, predvsem severno od Slovenije. Pri tem težko rečem, da bi katera izmed teh držav kot model vodenja že implementirala etično vodenje. Menim, da smo v Sloveniji na tem področju kar napredni. Naša prednost pred velikimi državami je v tem, da imamo eno policijo in dolgoletno konstantno podporo najvišjega vodstva pri uvajanju sodobnih pristopov k vodenju in delu z ljudmi.

Ko govorimo o etičnem vodenju in profesionalizmu, kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno za vodjo, da bo lahko deloval v tej smeri?

Poleg zakonitosti in strokovnosti je najbolj pomembno to, da ima visoko stopnjo integritete in se zaveda, da višje kot je na hierarhični lestvici večjo odgovornost ima in ne le moč odločanja. Hkrati je nujno, da v vsaki situaciji ravna moralno, in sicer tako v odnosu do ljudi kot do dela, saj brez tega njegovo ravnanje ni profesionalno.

Ali se nasploh slovenski menedžerji v različnih organizacijah poslužujejo etičnega vodenja?

V Sloveniji je veliko dobrih vodij, tako v profitnem kot neprofitnem sektorju. Zavest o pomenu etičnega vodenja narašča, in sicer predvsem zaradi spoznanja, da nadpovprečne rezultate (tudi pri storitveni dejavnosti, ki je značilna za javni sektor) dosegajo le zaposleni, ki so zadovoljni tudi z vodenjem ter medsebojnimi odnosi in ne zgolj s plačo, delovnimi pogoji, itd. Menim, da se tega dejstva bolj kot v neprofitnem sektorju zavedajo v uspešnih profitnih podjetjih, ki so trajnostno razvojno naravnana, saj jim to prinaša konkurenčno prednost na trgu.

P. D. E: info@varensvet.si

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.