Kateri je glavni cilj pri vzpostavitvi korporativne varnosti v organizacijah, in zakaj je ta pomembna?
Sprva je potrebno poudariti, da je zaradi turbulentnega dogajanja v svetu ter sofisticiranih varnostnih situacijah na posameznem območju (kibernetska varnost, naravne in industrijske nesreče, terorizem, zdravstvena pandemija in epidemija, nasilne demonstracije in dejavnosti posameznikov ali skupin, organiziranega kriminala itd.) in hitrega tehnološkega razvoja, varnost v svetu postala dobrina številka ena. Varnosti se zavedamo šele, ko je ogrožena s tem pa posledično tudi motivacija reševanja varnostne situacije. Države se zelo zavedajo, da je globalni varnostni sistem zelo krhek segment človekovih potreb in dobrina, pri katerih morajo tovrstni sistemi obvladovati konkretna varnostna tveganja in grožnje, ki pa se odražajo na občutek varnosti posameznika. Eden takšnih varnostnih sistemov, ki je v sedanjosti in bodočnosti nujno potreben, je vsekakor vzpostavitev korporativne varnosti bodi si na svetovni (Svet Evropske unije), nacionalni ali organizacijski ravni. Cilj, kateremu sledijo posamezne organizacije na področju korporativne varnosti so povezane z učinkovito politiko upravljanja z varnostnimi tveganji za vzpostavitev neprekinjenega poslovanja, postavitev varnostnega kriznega menedžmenta in kriznega upravljanja na posameznem področju dela organizacije (varnostne, gospodarske ali druge organizacijske strukture, kritična infrastruktura, zaščita zdravja in življenja ljudi ter njihovega premoženja itd.). Varnostni izzivi s katerimi se vsakodnevno srečujemo so pomembno vodilo preobrazbe posameznika ali družbe na področju tehnološke varnosti, kot tudi varnosti na sploh.
Kako je tovrstno področje urejeno v objektih izrednega pomena za državo (kritična infrastruktura), ter v državnih organih (policija, pravosodna policija, vojska, carina itd), in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z varovanjem?
Sprva je potrebno prikazati pomen resorjev oziroma sistemov, ki so pomembni za državo in s katerimi postanejo objekti ali dejavnosti t.i. kritična infrastruktura znotraj države. Gre za sisteme ali objekte, ki so ključnega pomena za državo glede na obseg posledic, v kolikor bi prišlo do njihovega uničenja ali ogrožanja. Tu imam v mislih predvsem tista področja, ki bi v primeru ogrožanja ali celo prekinjenega delovanja lahko kot posledica vplivale na nacionalno varnost ali veliko gospodarsko škodo ali na ogrožanje zdravja in varnosti ljudi. Takšni najpomembnejši sistemi oziroma resorji so predvsem energetika, oskrba s pitno vodo, promet, prehrana, zdravstvo, varovanje okolja, informacijsko- komunikacijski sistemi ter finančni sistem, kar je tudi vodilo zakona, ki opredeljuje kritično infrastrukturo. Ravno področje kritične infrastrukture, kjer so varnostni sistemi najbolj občutljivi in tveganja največja, država že v ustavi zagotavlja vsem prebivalcem ustavno pravico do varnosti. Korporativna varnost je po mojem mnenju eden glavnih in najpomembnejših elementov tovrstnih sistemov, saj organizacije ali države, ki za obvladovanje tveganj vzpostavljajo sistem korporativne varnosti, zagotavljajo ravnovesje med varnostjo, preventivnimi ukrepi in zagotavljanjem neprekinjenega delovanja. To prednost prepoznavajo zgolj nekateri sistemi kritične infrastrukture, saj se z upravljanjem in vodenjem korporativne varnosti ukvarja stroka (varnostni menedžment). Žal pa smo pri nas v primerjavi s tujino na področju korporativne varnosti v našem življenjskem okolju še zelo v začetni fazi, kar nakazujejo nekateri varnostni oziroma škodni dogodki, da se pri vzpostavitvi varnega okolja določeni ukrepi zgodijo prepozno ali celo z nepotrebnim zamikom. Tu moram opozoriti z varnostnega zornega kota, zakaj je potrebna vzpostavitev t.i. korporativne varnosti v kritični infrastrukturi ali nekaterih državnih organih. Odgovor najdemo v odzivu naših varnostnih sistemov na nevarnosti in grožnje v preteklosti in preverjanje, če smo zaradi izkušenj dovolj pripravljeni v sedanjosti. Temelj korporativne varnosti je v obvladovanju varnostnih tveganj in sprejemanju preventivnih ukrepov na podlagi varnostne ocene in načrtovanja varnosti, to pa doprinese k vedenju, da je uporaba oziroma izvajanje preventivnih ukrepov pomembna sestavina korporativne varnosti in da je pri učinkovitem izvajanju le teh manjša možnost kurativnih ukrepov z velikimi posledicami. Za to trditev imam v mislih varnostne dogodke v Sloveniji, ko smo se soočali s posledicami žleda v letu 2014 ter nekateri začetki obvladovanja, sam potek sprejemanja odločitev in kakšne bodo morda posledice v pandemiji današnjega časa (COVID-19). Za obvladovanje in zajezitev posledic tovrstnih varnostnih dogodkov v imenu države, vsekakor izvajajo državni organi v imenu države, kot so inšpekcijske službe, civilna zaščita, policija, vojska, pravosodna policija in drugi državni organi. Glede na podatke v takšnih strukturah vsekakor primanjkuje potrebe po vzpostavitvi korporativne varnosti oziroma strokovnjakov s tega področja, vsekakor pa so to izzivi za našo varno prihodnost.
Kot pravite je pri korporativni varnosti pomembno, da se v kontekstu varnosti in neprekinjenega poslovanja predvsem večjih sistemov ti med seboj močno povezujejo. Kako bi po vašem mnenju bilo potrebno vzpostaviti korporativno varnost obrambnih in varnostnih organov ter organov za reševanje in zaščito?
Vzpostavitev varnosti znotraj organizacij zahteva interdisciplinaren pristop. Za popolno razumevanje varnosti so potrebna določena tehnična znanja z vsakega področja, kot so npr. računalniška, ekonomska, družboslovna, pravna itd. Za proučitev tveganj in ranljivosti je dodatno treba vključiti še strokovnjake s področja obvladovanja tveganj ali kriznega menedžmenta. Zato je korporativna varnost v določenih organizacijah (kritična infrastruktura, varnostne, obrambne in druge organizacije s področja varnosti) tako pomembna, ker vzpostavlja, vzdržuje in nadzoruje izvajanje sistemov varovanja, kamor sodi kontinuirano informiranje, ozaveščanje in vzpostavljanje ustreznih notranjih kontrol itd. Vizija korporativne varnosti je vsekakor celovito obvladanje varnostnih tveganj. Lahko potrdim, da je zelo pomembna vzpostavitev t.i. korporativne varnosti v kontekstu varnosti in neprekinjenega poslovanja eden najpomembnejših sistemov v državi. Ne moremo mimo dejstva, da nosilci in upravljavci npr. kritične infrastrukture namenjajo nekoliko pomanjkljivo pozornost tovrstnemu menedžmentu korporativne varnosti tako z vidika kadrovanja kot tudi z vidika izobraževanja in usposabljanja tovrstnega kadra. Tu moram žal nadaljevati svoje mnenje tudi glede tovrstnega kadra na področju korporativne varnosti v obrambnih in varnostnih organih ter organih za reševanje in zaščito. Za tovrstni menedžment je znano dejstvo, da so specifična znanja nekje močno podhranjena na točki ustreznosti izobrazbe in na točkah nedoraslosti poznavanja in obvladovanja celovite varnostne stroke kot so poznavanje in uresničevanje celovitih varnostnih sistemov, poznavanje široke palete varnostne zakonodaje ter varnostnih standardov, standardov in ukrepov neprekinjenega poslovanja ter učinkovitega obvladovanja varnostnih groženj, varnostnih tveganj, odzivov na izredne dogodke in kriznega upravljanja oziroma menedžmenta. Zato bi takšne organizacije še bolj potrebovale za vzpostavitev funkcije korporativne varnosti v prvi vrsti interes, v drugi pa dobre in usposobljene varnostne menedžerje, ki bi znali povezati vse procese znotraj organizacije, ki se nanašajo na področje obvladovanja in upravljanja z varnostnimi tveganji, pripravo in implementacijo varnostne ocene, načrta in varnostnih ukrepov pri vključevanju varnosti v organizaciji, kriznega upravljanja v kriznih varnostnih situacijah in grožnjah, poznavanje procesov neprekinjenega poslovanja, informacijske varnosti, varnosti zaposlenih in varnosti pri delu. Z dobrim varnostnim menedžmentom bi za obvladovanje varnostnih tveganj in groženj v naši ožji in širši družbi, bila poleg dobrega kadra tudi nujna vzpostavitev sistema korporativne varnosti v tovrstnih organih, saj le-ti že sedaj izvajajo poslanstvo in naloge oziroma dejavnosti globalne varnosti v našem nacionalnem okolju, regiji in svetu. To z mojega vidika varnosti pomeni, da ozaveščanje o potrebi po tovrstnem kadru in vzpostavitvi t.i. korporativne varnosti potrebujejo tudi obrambni in varnosti organi, ter organi za reševanje in zaščito.
Na enem izmed predavanj ste predstavili primerjalni vidik korporativne varnosti na področju kritične infrastrukture med Združenimi državami Amerike in Republiko Slovenijo. Do kakšnih ugotovitev ste prišli pri tej primerjavi?
Korporativna varnost in njeno specifično delovanje se je začelo uveljavljati v začetku tega stoletja (predvsem po dogodku v ZDA – teroristični napad na WTC center v New Yorku). Pri analizi dogodka terorističnega napada so se pokazale ogromne vrzeli in napake na področju ne povezovanja vladnih služb, ki so v danem trenutku bile odgovorne za (nacionalno) varnost. Ob tem dogodku se je pokazala ranljivost države in njihovega prebivalstva, zato je po tem dogodku nastopil čas velikih sprememb, ko je je bilo opaziti pospešen razvoj korporativne varnosti in zaščite kritične infrastrukture v državi. Kot zanimivost naj povem, da so v ZDA kot kritična infrastruktura poleg sistemov kritičnih sektorjev (informacijska tehnologija, telekomunikacije, kemične snovi, transportni sistem, nujna pomoč, pošta in ekspedicija, kmetijstvo, javno zdravstvo, oskrba in hrana, pitna voda in sistemi odpadnih vod, energija, nuklearni reaktorji, materiali in odpadki, bančništvo in finance, državni spomeniki in ikone, obramba, komercialne ustanove, vladne ustanove, zajezitvene vode- jezovi) umeščeni tudi določeni objekti, ki so v svetu razpoznavni ali pomembni iz nacionalnega ugleda države (kip Svobode, Empire State Building, Hooverjev jez, Arlington National Cemetery itd.). Njihov sistem kritične infrastrukture je v primerjavi z Republiko Slovenijo zelo številčen, odprt in tehnološko zapleten, kritični sistem pa predstavlja skoraj neskončne možnosti potencialnih tarč. Vsekakor pa so svoj sistem zaščite kritične infrastrukture v ZDA, temeljito dodelali na področju zaščite pred terorističnimi napadi, izvajanju preventivnih varnostnih ukrepih in obvladovanju varnostnih tveganj za kar povečujejo iz leta v leto tudi finančna vlaganja v zaščito kritične infrastrukture. Žal pa slovenski prostor v povezavi z razvojem in vlaganje potrebne energije v kritično infrastrukturo omejuje teza, da je Republika Slovenija majhna država in relativno zelo varna. Stroka tej tezi ne naseda in jasno opozarja, da ne smemo čakati na dogodek, ki nas bo prebudil iz t.i. varnega milnega mehurčka.
Vlaganje v sisteme varovanja in zagotavljanje varnosti se pogosto razume kot strošek organizacijam. Ali se po vašem mnenju to razmišljanje spreminja?
Na žalost se strinjam z vašo tezo, tudi v današnjih časih t.i. turbulentnih varnostnih situacijah je financiranje varnosti v zelo omejenih virih. Na zasebnem kot tudi na javnem področju še vedno vlada prepričanje, da je vsaka dejavnost, ki ni direktno povezana z ustvarjanjem kapitala ali v luči varčevanja (javni sektor), nepotrebno dejstvo. Sto procentne varnosti ni in nobena država ali organizacija ne pozna idealne poti reševanja svojih varnostnih tveganj. Zelo dober pokazatelj/varnostni poligon je spopadanje z današnjo zdravstveno grožnjo (pandemijo). Zavedati se moramo, da varnost temelji na preventivi in vzpostavljanju preventivnih varnostnih ukrepov in ne na reševanju, ko so že nastale varnostne situacije oziroma posledice (predstavitev družbene in finančne posledice in njihovo razsežnost). Organizacije, ki se zavedajo tovrstnih varnostnih tveganj (predvsem smisel neprekinjenega delovanja ter varnosti ljudi in premoženja) razmišljajo v tej smeri s tem, da vlagajo finančna sredstva v varnost skozi analizo cost – benefit. Ta analiza v varnosti in varovanju temelji na predvidevanjih oziroma na preventivnih ukrepih pri načrtovanju varnosti, ker ti v prvi vrsti slonijo žal na preteklih dogodkih in njihovi natančni analizi. Vsaka analiza dogodka nedvomno vpliva na kasnejšo pripravo varnostnega načrta, saj pripravljavec načrta podoživljanje neke neljube situacije, ki odpirajo širše dimenzije in razsežnosti dogodka s tem pa prepozna ustrezne in učinkovite ukrepe ali ustrezne sisteme varovanja za obvladovanje tveganj. Po mojem mnenju je zavedanje varnosti pri posamezniku, s splošnim porastom odklonskih dejanj v okolju, v porastu in je vse bolj cenjena. V večini primerov pa se učimo in zavedamo, da na tem področju lahko vsak posameznik prispeva en del v mozaik varnejšega jutri.
K. K. E: info@varensvet.si
