Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v okviru svojih aktivnosti izvaja in koordinira posamezne preventivne akcije pod okriljem Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa ter druge preventivne aktivnosti in prometno-vzgojne programe, ki so nekateri že tradicionalno prisotni v slovenskih šolah. Katere nacionalne preventivne akcije načrtujete v letu 2021?
V letu 2021 bomo skladno z nacionalnim programom varnosti cestnega prometa izvajali nacionalne akcije za večjo varnost pešcev, kolesarjev, varnosti otrok, motoristov, glede problematike hitrosti, alkohola in drog ter uporabe mobilnih telefonov, uporaba varnostnih pasov in otroških sedežev.
Nacionalne akcije so zasnovane tako, da pokrivajo ključne probleme prometne varnosti in nekatere so res že tradicionalne, kot na primer začetek šole, bodi preViden, alkohol, hitrost… Nekatere pa so novejše glede na nove problematike, ki prihajajo, kot so uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav, ne samo med vožnjo, ampak tudi pri kolesarjih in tudi pešcih, uporaba e-skirojev v prometu idr. Zanimivo je, da so nekatere vsebine zares prisotne že od začetka, ko so se prijavila prva vozila na cestah, tako so na pešce in hojo po vozišču ter primerno hitrost vožnje opozarjali že v Dravski banovini. Stanje prometne varnosti se v Sloveniji skozi leta izboljšuje, kar je pomembno poudariti. Ko sem sama pričela delovati na tem področju pred 20 leti, je bilo na letni ravni preko 300 umrlih, v zadnjih letih smo število uspeli znižati pod 100. Prav tako smo pomembno izboljšali na primer varnost otrok, včasih je bil celo slogan Za cel razred umrlih v prometu, danes se močno približujemo viziji 0. Žal je res prav vsaka nesreča in posebej, če gre za otroka nepotrebna in škodljiva. Zato je pomembno, da se nekatere vsebine vedno znova izpostavljajo. Se je pa v tem času nekoliko spremenil način oz. potrebe. Če smo nekoč morali predvsem opozarjati na probleme, ker se jih ljudje in udeleženci v prometu niso dobro zavedali, je sedaj bolj pogosto dodatno informiranje, učenje spretnosti, izbira ustreznih pristopov za posamezne ciljne skupine, razen seveda pri novodobnih problematikah, kjer je osveščanje ključno.
Foto: JAVP
Prav tako skrbite tudi za izvajanje prometne vzgoje po vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah. Katere so tovrstne aktivnosti in kako jih izvajate v času problematike s CoVid19?
Prometna vzgoja in izobraževanje je pomemben del vzgoje za vsakodnevno funkcionalno udejstvovanje v družbi. Sodelovanje v prometu predstavlja nujno nalogo in varnost vseh udeležencev je vsekakor pomembna. Namreč, v vlogi pešca se najdemo prav vsi, lahko bi bila celo človekova pravica. In sistematično izvajanje programov prometne vzgoje je zelo pomembno, kar pomeni, da morajo biti pristopi in vsebine strokovno utemeljeni, oblikovane primerne metode in gradiva različnim starostim, vsebine morajo biti vključene na vseh ravneh izobraževanja, od vrtca, osnovne šole, pa do srednje šole in kasneje šol vožnje in tudi v okviru delovnih organizacij. Izvajalci morajo imeti tako strokovno, kot pedagoško usposobljenost. Pri otrocih so ključne teme vezane na njihovo vlogo v prometu, od varnosti pešcev, usposabljanja za vožnjo kolesa ter varnost otrok med vožnjo v vozilu.
Tudi v času epidemije so ostali problemi prometne varnosti enaki, morda se je nekoliko spremenila struktura in je bilo več kolesarjev in pešcev, zaradi omejitev in zaprtih šol pa manj motoriziranega prometa. Ključne projekte in aktivnosti smo izvedli kljub epidemiji oziroma prilagojeno. Tako so potekale akcije Začetek šole, varnost pešcev z akcijo Bodi preViden, projekt Pasavček, Evropski teden mobilnosti. V času epidemije smo tudi nadgradili spletni portal SPV, kjer so predstavljene vsebine tako za predstavnike občinskih SPV, šole in učitelje ter predstavnike nevladnih organizacij. Prav zaradi zaprtja šol smo pripravili tudi vsebine za delo na daljavo, kjer so za posamezne tematike in različne starosti na spletnih straneh dostopna gradiva za učitelja, da lahko predstavi temo, učni listi z nalogami za otroke ter dodatna video gradiva.
Foto: JAVP
Hitrost kot dejavnik tveganja ostaja eden izmed glavnih vzrokov prometnih nesreč, in pomembno prispeva k teži posledic prometnih nesreč, številu hudo in smrtno poškodovanih. Koliko je tovrstni dejavnik v zadnjem času prisoten na slovenskih cestah in ali se razmere kaj izboljšujejo?
Hitrost in alkohol sta nedvomno dejavnika tveganja, ki sta najpogosteje prisotna pri prometnih nesrečah. Seveda prihajajo tudi novejši dejavniki, kot na primer motnje pozornosti zaradi uporabe mobilnih telefonov in drugih naprav, droge, utrujenost, vendar hitrost ostaja med pomembnejšimi, predvsem, ker se največkrat kombinira s preostalimi dejavniki. Če nekdo vozi malo prehitro, hkrati pa ni zbran na dogajanje v prometu, ampak uporablja mobilni telefon, je seveda verjetnost nesreče še veliko večja. Hitrost vpliva na prometne nesreče z vidika, da je pri višjih hitrosti verjetnost trka večja, ker voznik nima dovolj časa ustrezno ukrepati, hkrati pa se z višjo hitrostjo povečuje tudi teža posledic. Na primer trk v pešca s 30 km/h pomeni, da ima 10 % verjetnost, da bo pešec huje poškodovan v nesreči, pri 50 km/h je ta verjetno že 50 %, pri 68 km/h pa že 90 %. Zato je tako pomembno, da upoštevamo omejitve hitrosti, ter smo v naseljih, v bližini šol in vrtcev, povsod, kjer je več pešcev, nanje zelo pozorni. Že 10 km/h nad omejitvijo lahko odloča o življenju in smrti poškodovanca.
V zadnjih nekaj letih je bil narejen v Sloveniji pomemben premik, saj se hitrosti znotraj naselij pomembno zmanjšujejo, predvsem povprečne hitrosti. Še vedno sicer niso pod omejitvijo, kar bi lahko pričakovali. Vendar pa ostajajo problem najvišje hitrosti posameznikov, torej tistih, ki kljub vsem omejitvam, vozijo res pretirano hitro ter tako ogrožajo druge. Zato je nujno, na kar opozarjamo strokovnjaki tako psiholoških kot gradbenih strok, da se poleg samih omejitev hitrosti v naseljih izvedejo tudi ustrezni infrastrukturni ukrepi za umirjanje hitrosti, ki ne pomenijo samo grbin, ampak tudi zoožitve, platoji, šikane, preoblikovanje prometne ureditve itd.
Foto: JAVP
Prav tako je alkohol ter vožnja pod vplivom eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče. Kako smo v zadnjih 5. letih v Sloveniji uspešni na tem področju, in kakšni so rezultati v zadnjem letu, ko se cela država sooča s CoVid19?
Kot že rečeno ostaja alkohol eden izmed glavnih dejavnikov tveganja, in sicer pri prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami. Kar tretjina smrtnih žrtev v prometu je povezana z alkoholiziranostjo povzročitelja. V Sloveniji lahko glede na ocene javnega mnenja prepoznamo pomemben napredek, da večina ljudi meni, da alkohol ne sodi za volan ter podpirajo različne ukrepe, od zakonodajnih, nadzora, uvedbe alkoholnih ključavnic do preventivnih in rehabilitacijskih programov. Glede na to, da se sicer število smrtnih žrtev zmanjšuje, pomeni, da je tudi nesreč povezanih z alkoholom sicer manj, vendar pa je stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev izredno visoka, znaša približno 1,4 promila alkohola, kar je skoraj trikrat na dovoljeno mejo. Seveda alkohol v prometu ni problem sam zase, ampak je to odraz prisotnosti alkohola v družbi. Tudi v času epidemije, ko je bile zaradi ukrepov promet izrazito upadel, zaprti so bili lokali in policijska ura, se je prisotnost alkohola sicer nekoliko zmanjšala, vendar manj kot bi pričakovali. V letu 2020 je na slovenskih cestah izgubilo življenje 27 oseb zaradi alkoholiziranosti povzročitelja, kar je več kot 33 % vseh žrtev in je za 12 % nižje kot leto poprej. Prav tako se je delež alkoholiziranih povzročiteljev pri nesrečah s smrtnim izidom povečal in znašal 37 %. Še vedno je tako jasno sporočilo, da je edina sprejemljiva samo ničelna toleranca do alkohola v prometu.
Foto: JAVP
Raziskave kažejo, da bi z dosledno uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev lahko za 50% zmanjšali število smrtno in hudo poškodovanih voznikov in potnikov, preprečili bi lahko smrtne žrtve med otroki potniki. Kako je pravzaprav pri otrocih, kdaj lahko sedijo brez varnostnih sedežev, in kdaj na sprednjem sovoznikovem sedežu?
Varnostni pas velja za eno izmed izumov, ki je v prejšnjem stoletju prihranilo največ človeških življenj. Namreč uporaba varnostnega pasu ob morebitnem trku prepreči najhujše posledice. Ljudje se namreč ne zavedamo, kakšne sile delujejo na nas med vožnjo zaradi hitrosti in naše mase. Na primer naletna teža moškega z 80 kg je pri trku s 30 km/h že preko pol tone, pri 50 km/ že okrog 2 toni in pri trku z 90 km/ že skoraj 8 ton. To so sile, ki delujejo na naše telo in jih seveda varnostni pas ublaži. Raziskave so pokazale, da bi z dosledno uporabo varnostnih pasov na vseh vožnjah lahko prihranili do 50 % žrtev med vozniki in potniki. Zato en mali KLIK res rešuje življenje. Pri odraslih smo glede uporabe varnostih pasov naredili ogromno, saj se med vozniki in potniki nihče več ne sprašuje, da to ni smiselno, še vedno pa niso vsi pripeti na vseh vožnja. Predvsem ostaja problem odraslih potnikov med vožnjo na zadnjih sedežih, ter pri voznikih in potnikih vozil višje kategorije (kombiji, avtobusi, tovornjaki). Pri otrocih smo leta 2005 pričeli z izvajanjem projekta Pasavček, ki ga vsa ta leta vodim, takrat je bila povprečna pripetost otrok 54 %. Z aktivnostmi po šolah in vrtcih, ki se vsakoletno nadgrajujejo in vključujejo nove generacije otrok, letno več kot 20.000 otrok, smo uspeli izboljšati povprečno pripetost za več kot 40 % v desetletju, na preko 94 %. Še vedno pa ostaja problem kratke vožnje pri nižjih hitrostih, od doma do vrtca, šole, trgovine, kjer podcenjujemo nevarnost. Ampak uporaba otroškega sedeža in varnostnega pasu prav pri nižjih hitrostih odloča o nesreči brez kakšne večje poškodbe in smrti na drugi strani. Otroci morajo ustrezno pripeti v otroškem sedežu primernem njegovi velikosti in teži do višine 150 cm, po sedaj veljavni zakonodaji, to jo do približno 11-12 leta starosti. Še vedno vidimo pred kakšnim vrtcem dober višji cenovni avtomobil, z otroškim sedežem zadaj, otrok pa spredaj ali pa stoji med zadnjimi sedeži. To nikakor ni usluga otroka, in vsi starši bi se tega morali zavedati, da tako potencialno ogrožajo otroka. Prav tako je problem pravilna uporaba otroških sedežev, od neprimerne namestitve, premajhnih sedežev, ne dovolj trdno zapetih varnostnih pasov idr. Zato spodbujamo uporabo novejših sedežev z novejšo tehnologijo, isofix sistemom, ki vsaj glede namestitve odpravlja nepravilnosti. S projektom Pasavček smo dosegli neverjetne rezultate, ki dokazujejo, da se da s strokovnim preventivnim pristopom, različnimi oblikami in celovitostjo pomembno izboljšati prometno vedenje in povečati varnost. In to se bom s sodelavci trudila tudi v prihodnje.
K. K. E: info@varensvet.si
