Diplomirali ste na Mornariški vojaški akademiji v Splitu, ter nato začeli svojo poklicno pot v specialni enoti kot podvodni diverzant, nakar je sledilo delo v specialni enoti MORIS, torej zelo zanimiv začetek poklicne poti. Kako ste pravzaprav načrtovali svojo poklicno pot in ali je šlo vse po vaših željah?
Diplomiral sem na Mornariski vojaški akademiji v Splitu še v bivši skupni državi. Študij na vojaški akademiji ni bila moja prva želja, saj sem končal srednjo elektro šolo. Želel sem na študij astrofizike v tujino, kar pa se zaradi finančnih in drugih okoliščin ni realiziralo. Pa mi pozneje nikoli ni bilo žal. Zraven velike količine znanja, ki smo ga absolvirali na akademiji, smo imeli v okviru šolanja v Splitu še nepredstavljivo veliko možnosti za šport in zabavo. Po končani akademiji sem na svojo željo službovanje nadaljeval v specialni enoti podvodnih diverzantov. Enota je bila zaradi visokih fizičnih zahtev izziv za marsikoga. Že pred vstopom je bilo potrebno opraviti z visoko zastavljenimi fizičnimi vzdržljivosnimi kriteriji, ter zahtevnimi zdravniškimi pregledi. Prava selekcija vzdržljivosti in moči pa je potekala v prvih šestih mesecih v enoti. Včasih je bilo tudi osem ur športnih aktivnosti dnevno ali nekaj noči brez spanja, s kratkimi odmori, ob visoki fizični obremenitvi. Bilo je res izjemno naporno, hkrati pa tudi zelo zanimivo. V tisti enoti sem bil kratek čas, začel se je razpad takratne skupne države, zato sem se vrnil v Slovenijo. Nekakšno logično nadaljevanje je bilo delo v specialni enoti MORiS, ki je bila v tistem času v ustanavljanju. Kjub temu, da je bila enota šele v izgradnji so bili začetki odlični. V ospredju so bile vrednote, kot so pripadnost, lojalnost in solidarnost. Povsod je vladalo zavedanje, da je delo v enoti več kot služba, da je biti pripadnik specialne enote način življenja. Povsod je bilo čutiti esprit de corp.
Foto: osebni arhiv
Bili ste tudi na misiji EU SOPHIA v Sredozemlju, kjer ste specializirali begunsko problematiko in begunski tok iz Libije čez Sredozemlje. Kako vi vidite begunsko problematiko in nevarnosti, ki so z njo povezane?
Migrantska problematika je izredno kompleksna in ne vidim ustrezne kratkoročne rešitve. EU še naprej vztraja pri politiki sodelovanja z državami izvora in državami tranzita. S temi državami poskuša vzpostaviti motivacijsko kaznovalne mehanizme za poenostavljeno vračanje nezakonitih migrantov. Učinkovito in hitro vračanje je po mojem mnenju ključno za uspešno dolgoročno zajezitev nezakonitih migracij. Ampak proces bo dolgotrajen. Enotne azilne in migracijske politike EU namreč še ni na vidiku. Prav tako ni soglasja glede Dublinske uredbe. Enostaven primer nesoglasja je Libija, ki je v zadnjih letih najpogosteje uporabljena kot izhodiščna država migrantov iz podsaharske in severne Afrike za prečkanje Sredozemlja na poti v EU po tako imenovani Osrednjesredozemski poti. V Libiji na določenih območjih divja državljanska vojna med silami generala Kalifa Haftarja, ki ga podpira Rusija in vladnimi privrženci sil narodne enotnosti, predsednik je Fayez Sarraj, slednji je sicer priznan s strani mednarodne skupnosti. Zdi se, da takšne kaotične politične razmere v Libji ustrezajo velesilam, nekaterim članicam EU ter drugim akterjem, npr. velikim korporacijam, ki pollegalno trgujejo s poceni libijsko nafto in s tem ustvarjajo ogromne dobičke. Zbiranje informacij glede nelegalne trgovine z naftnimi derivati je bila tudi ena nalog pomorske komponente (Flote) operacije EUNAVFOR SOPHIA (na podlagi odločitve Evropskega Sveta z dne 25. julija 2017 in odločitve UNSCR 2146 (2014) and 2362 (2017). Slučajno pa je bil pomorski, izvršilni del operacije SOPHIA v letošnjem letu ukinjen, tako da še ni pričakovati večjih sprememb glede migrantske politike EU. Za migrante, ki se odpravljajo na pot preko Libije čez Sredozemlje, velja pravilo, da tisti, ki plačajo lahko gredo čez območja, ki jih obvladujejo tolpe in milice, ostali pa so prepuščeni skrajnim okoliščinam. Skladno s poročilom ZN[1] so v Libiji že v času relativnega miru (2014-2018) vladale razmere, v katerih so oborožene skupine, hudodelske združbe, tihotapci in celo državni uradniki na nezakonite načine nadzorovali in še nadzorujejo tok migrantov in prosilcev za azil skozi državo. Oddelek za boj proti nezakonitim migracijam povečini upravlja s centri za pridržanje, v katerih so migranti samovoljno pridržani ter so tam žrtve mučenja in zlorab s strani paznikov, ki jih zaposluje ta oddelek. Pogoji pridržanja so ponižujoči in nečloveški, migranti so žrtve nezakonitih zapornih kazni, mučenja, prisilnega dela, ubojev ter spolnega izkoriščanja. V času mojega delovanja na misiji smo iz morja rešili več tisoč migrantov, ki smo jih oskrbeli in predali zbirnim centrom po Italiji. Veliko njih je res bilo pomoči potrebnih. Veliko pa je bilo takšnih, ki so se ob paketih pomoči zmrdovali in jo zavrgli v smeti takoj ob prihodu na obalo. Izkazalo se je, da so med migranti tudi storilci najhujših kaznivih dejanj. Pogovarjal sem se s prevajalci, prebivalci držav iz katerih so bili tudi migranti, ki so povedali, da njihova kultura ne odobrava bega moških iz območj, kjer preti nevarnost ženskam ali otrokom. Obstaja torej kar nekaj dvomov o upravičenosti migracij iz teh območij. Zato je potrebno prošnje obravnavati zelo selektivno in pripraviti ustrezne kriterije. Potrebno pa je tudi tesno sodelovanje celotne obveščevalne skupnosti.
Foto: osebn arhiv
Doktorirali ste s področja človekovih pravic v vojski, kako to, da ste se odločili za tovrstno temo glede na vojaško področje?
Moje razmišljanje je sledilo načelu, da so človekove pravice in temeljne svoboščine konceptualno neločljive in predstavljajo pravico vsakega posameznika. Za ohranjanje legitimnosti mora sodobna demokratična družba slediti politikam, s katerimi zagotavlja ustrezno raven varnosti v družbi, in hkrati najti ustrezne rešitve, ki varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Koncept individualne varnosti in koncept človekovih pravic sta v postmodernem obdobju povezana in predstavljata indikator družbenega razvoja. V občutljivem razmerju med varnostjo in svobodo je vojaška organizacija tisti dejavnik, ki sodeluje pri zagotavljanju mednarodne in nacionalne varnosti, med njene naloge pa spada predvsem zaščita človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar so prav pripadniki vojaške organizacije tisti, ki so za človekove pravice in temeljne svoboščine najpogosteje prikrajšani. Naj naštejem samo nekatere najprej iz skupine neodtujljivih pravic: prva je gotovo Pravica do življenja. Mednarodna skupnost je z Rimskim statutom (1988) sprejela standarde o uporabi smrtonosne sile in se uskladila, do katere mere in v katerih okoliščinah se smrtonosna sila lahko uporabi in kdaj je uporaba smrtonosne sile kršitev človekovih pravic. Vojaška organizacija v okviru izvajanja nevarnih operacij zahteva od svojih pripadnikov, da se za izvršitev naloge izpostavijo tudi smrtni nevarnosti, družba pa od vojaka to tudi pričakuje. V tej skupini prvic velja omeniti še Prepoved suženjstva in prisilnega dela ter ugovor vesti. Vpoklic in obvezno služenje vojaškega roka torej še ne pomenita prisilnega dela, če se lahko takemu načinu služenja nabornik izogne. Iz skupine odtujljivih pravic pa je cela vrsta tistih, ki jih države EU urejajo skoraj vsaka po svoje. Gre za nekatere pravice, ki se nanašajo na vse pripadnike vojske kot so (a) državljanske in politične pravice, (b) svoboda zbiranja in združevanja ter (c) pravica do zasebnosti oz. pravice, ki gredo določenim skupinam v oboroženih silah kot so: (a) naborniki v oboroženih silah, (b) ženske v oboroženih silah, (c) narodnostne in jezikovne manjšine v oboroženih silah, (d) verske skupine v oboroženih silah, (e) istospolno usmerjeni v oboroženih silah, (f) mladoletne osebe v oboroženih silah in (g) prostovoljci v oboroženih silah.
Mislim, da je pri zagotavljanju človekovih pravic vedno dovolj prostora za izboljšave. Smo v obdobju, ko bo potrebno temeljito razmisliti o človekovih pravicah, ki jih zagotavljamo tudi pripadniku Slovenske vojske. Potrebno je narediti korak v pravo smer in najti razumno ravnovesje med varnostjo in pravicami tudi na področju vojaškega poklica.
Foto: osebni arhiv
Danes delate v Natovem poveljstvu na Poljskem, ali nam lahko predstavite svoje delo?
Začel sem delati v Natovem Korpusnem poveljstvu Severovzhod v Ščečinu (Multinational Corps Northeast – HQ MNC NE). Glavne naloge korpusa so načrtovanje in priprava za kolektivno obrambo skladno s 5. členom Severno atlantske pogodbe. Nadalje HQ MNC NE opravlja z zmogljivostmi, ki so neposredno podrejene korpusu ter naloge, ki so povezane z osmim poglavjem Ustanovne listine Organizacije Združenih Narodov. Ena pomembnejših nalog HQ MNC NE je tudi, da skupaj z nadrejenim poveljstvom načrtuje in se v primeru zahteve pripravlja za vodenje reševalnih in humanitarnih misij in operacij vključno s posredovanjem pri naravnih nesrečah. Vloga HQ MNC NE se je v zadnjem obdobju zaradi sprememb varnostnega okolja v Evropi bistveno spremenila. Veliko manj se spogleduje z Afganistanom in se bolj posveča drugim potencialnim kriznim žariščem v severovzhodni in vzhodni Evropi. Poveljstvo je bolj fleksibilno in sposobno reakcije v bistveno krajšem času kot kadarkoli. Tukaj sem del ekipe pripadnikov iz 25 različnih držav, ki skladno nalogami MNCNE pripravlja ene največjih Natovih vaj v tem delu Evrope. Delujemo v manjših skupinah (teamih) in predstoječa jesenska vaja je v veliki meri tudi rezultat slovenskega vojaškega znanja. Hkrati pa ne gre pozabiti, da smo tukaj predstavniki države in predstavljamo ne samo vojaško znanje, ampak promoviramo tudi svojo državo. Ob določenih dneh v letu tako predstavljamo posebnosti države, geografske značilnosti, naravne lepote in kulinarične specialitete. Smo torej promotorji vojaškega znaja in hkrati ambasadorji Slovenije znotraj zavezništva v enem.
Kje se vidite čez 5 let, ali se boste vrnili nazaj v Slovenijo?
Pet let je relativno dolgo obdobje. Vojaški poklic je lahko tudi nepredvidljiv. Sam še imam veliko načrtov. Če bo zdravje, bo tudi dovolj moči za končanje drugega doktorata. Slovenija je vedno moja prioriteta. Če bomo skupaj z delodajalcem ugotovili, da bo moje znanje po koncu mojega mandata tam potrebno, se bom gotovo vrnil. Sicer pa so vse možnosti odprte.
[1] http://www.ohchr.org/Documents/Countries/LY/DetainedAndDehumanised_en.pdf
P. D. E. info@varensvet.si
