Kot strokovnjak s področja varstvoslovja, kako vidite povezavo med državno obveščevalno dejavnostjo in zasebno/korporativno obveščevalno dejavnostjo?
Skupni interes države in zasebnega sektorja je gotovo varno in predvidljivo poslovno okolje. Pomemben cilj države je zagotavljanje nacionalne varnosti, cilj podjetij pa je dobiček oz. doseganje dobrih poslovnih rezultatov na trgu. Na obeh področjih so točne in pravočasne informacije ključnega pomena, pri čemer se metode in sredstva ter pogoji uporabe le-teh razlikujejo. Država oz. njeni pooblaščeni organi lahko ob določenih pogojih uporabijo »vsiljive« metode in sredstva zbiranja podatkov, ki pa navadnim državljanom in podjetjem niso dovoljena. To seveda ne pomeni, da podjetja in posamezniki niso tarče različnih akterjev, kot so tuje obveščevalne službe, kriminalne združbe ter zasebniki, ki se nezakonito poslužujejo takšnih metod. Zato menim, da je prav na področju varovanja podatkov, komunikacij, znanja ter osebja, sodelovanje pomembno in v interesu tako države kot tudi podjetij, ki poslujejo na njenem ozemlju. Sodelovanje bo še posebej pomembno in celo nujno na področju novih tehnologij in kibernetske varnosti.
Kakšen naj bi bil razvoj detektivske dejavnosti, če se bo razvijala v zasebno korporativno obveščevalno dejavnost in izvajala svoja delovna področja po Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD-1)?
Razvoj detektivske dejavnosti je odvisen od več dejavnikov, predvsem pa od interesa podjetij. Podjetja zanimajo dogajanja na trgih, njihova konkurenca ter seveda varnost lastnih kapacitet. Zasebniki oz. podjetja so omejeni na zbiranje javno dostopnih podatkov oz. uporabo nevsiljivih metod zbiranja podatkov, kar pa ni več tako velika omejitev, kot se zdi na prvi pogled. Zaradi razvoja informacijske tehnologije je namreč prišlo do eksponentne rasti podatkov ter dostopa do njih, zato je danes večji izziv v analizah ter preverjanju takšnih podatkov. Večja podjetja bodo želela takšne dejavnosti graditi znotraj svojih struktur, manjša pa se bodo zanašala na zunanje izvajalce. Sam osebno menim, da so detektivi najmočnejši na področju preverjanja podatkov.
Kakšne naloge naj bi vsakodnevno opravljal zasebni/korporativni obveščevalec oziroma detektiv na podjetniškem nivoju?
Škodljivo bi bilo predvsem, če bi se začelo poklic detektiva povezovati z vohunjenjem. Vohunjenje v gospodarstvu seveda obstaja, a gre za kaznivo dejanje, biti detektiv pa je zakonit in legitimen poklic. Vlogo detektiva zato vidim predvsem v zoperstavljanju vohunjenju oz. v zaščiti podatkov, znanja ter osebja podjetja. Kot rečeno, podjetja si želijo predvidljivo in varno poslovno okolje, detektiv pa lahko v funkciji svetovalca podjetjem zasleduje te cilje s preverjanjem podatkov ter načrtovanjem in upravljanjem varnostnih tveganj podjetja. Njegova vloga in pomen pa bosta seveda rasla sorazmerno z njegovim poznavanjem novih tehnologij ter analitičnih sposobnosti.
Na kakšen način vidite izvajanje obveščevalne dejavnosti in protiobveščevalne dejavnosti v smeri detektivske dejavnosti?
Danes velja zasebnost za pomembno vrednoto in človekovo pravico. Če predstavlja država glavno potencialno grožnjo zasebnosti, so takoj na drugem mestu korporacije. Pri tem smo pogosto krivi posamezniki sami, ki smo v zameno za »zastonj« storitve pripravljeni razkriti marsikateri osebni podatek. Če smo uspeli vzpostaviti razmeroma dobre nadzorne mehanizme nad državnimi organi, ki izvajajo »vsiljive« oblike zbiranja podatkov, je nadzor nad korporacijami zanemarljiv. Pomemben dejavnik je tudi lažji dostop do napredne tehnologije nadzora. Včasih so dostop do takšne tehnologije imele samo države, danes je to drugače. Zato še enkrat poudarjam pomembno in legitimno vlogo, ki jo lahko imajo detektivi pri varovanju in zaščiti podatkov, komunikacij, znanja ter osebja podjetij. Kakršnakoli dodatna pooblastila zbiranja podatkov državi ali nova upravičenja detektivom oz. drugim zasebnikom morajo biti vedno zelo premišljena. Upoštevati je potrebno načeli sorazmernosti in nujnosti, ter razmišljati o ustreznih varovalkah ter mehanizmih nadzora.
Ali ima oseba, katera pozna detektivsko delo in obvlada načine izvajanja zasebne korporativne obveščevalne dejavnosti kakšne prednosti pri zaposlitvi in delu v državnih obveščevalno-varnostnih strukturah?
Prav gotovo imajo dobri detektivi lastnosti, veščine in znanja, ki so značilna in pomembna tudi za delo v obveščevalno-varnostnih strukturah. Gre pa mogoče za trk dveh kultur. Medtem ko državne obveščevalno-varnostne službe najraje gradijo in izoblikujejo kader znotraj lastnih institucij, pri čemer pomembno vlogo igra gradnja zaupanja in lojalnosti, gre pri detektivih pogosto za samouke in individualne delavce, ki so usmerjeni k doseganju svojih ciljev na trgu. Seveda pa to ni pravilo in je vedno odvisno od lastnosti posameznika ter njegovih znanj in veščin.
B. B. E: info@varensvet.si
