Komisija za preprečevanje korupcije je 12. decembra 2016 slavnostno otvorila Teden boja proti korupciji, kar je že tradicionalni tretji teden, s katerim se obeležuje Mednarodni dan boja proti korupciji (9. december). Kakšna so letos sporočila komisije slovenski družbi?
Tudi letos so sporočila Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) enaka kot so bila v preteklosti. Stanje na področju boja proti korupciji se pri nas ni bistveno spremenilo, tudi pooblastila in instituti, za katere je zadolžena komisija, ne. Ob Tednu boja proti korupciji pridejo do izraza bolj preventivne dejavnosti komisije, kot je recimo zdaj že tradicionalno prikazovanje filmov s področja korupcije v sodelovanju s Slovensko kinoteko, organizacija natečajev v osnovnih in srednjih šolah o tej tematiki, do projektov v vrtcih, ki se nanašajo na naše najmlajše državljane in sicer skozi igro in risanje spoznati kaj je integritetno oz. kaj je pravilno in kaj ne. Skozi celo leto pa seveda potekajo dejavnosti komisije tudi na področju organizacije usposabljanj z našega področja, odgovarjanje na postavljena vprašanja, ki jih dnevno dobivamo in se nanašajo na različne institute, ki so v pristojnosti komisije: od nasprotja interesov, omejitve poslovanja, nezdružljivosti funkcij, prijav in nadzora nad premoženjskim stanjem naših zavezancev, nadzora nad lobiranjem, daril, protikorupcijskih klavzul pri sklepanju pogodb, do seveda področja korupcije in integritete. Na področju preiskav smo prav tako dejavni, saj je število prijav na komisijo zopet v porastu. Seveda ni nujno, da to pomeni, da je korupcije pri nas več, ampak so lahko razlog tudi druge spremembe v državi, ki vplivajo na porast ali zmanjšanje interesa državljanov, da nepravilnosti, ki jih zaznajo, tudi prijavijo.
Foto: IVK Inštitut
V Komisiji za preprečevanje korupcije kot prvi namestnik pokrivate področje preiskav. Kje osebno vidite največje ovire pri tovrstnih preiskavah?
Kar se tiče ovir pri preiskavah korupcije, integritete in drugih institutov, ki so v pristojnosti komisije, so se letos poleti zgodile pomembne spremembe v stališčih sodišč glede določil našega zakona, ki seveda komisiji dela na tem področju niso olajšale, ampak ravno nasprotno. Naš zakon (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije) z manjšimi spremembami velja od leta 2010 naprej. Komisija postopke na področju preiskav od takrat naprej vodi po določilih tega zakona in poslovnika komisije. Pravilnost postopkov pred komisijo, nekateri so govorili o sui generis organu in postopku, je do sredine leta potrjevalo tudi Vrhovno sodišče, ki pa je nato brez obrazložitve zakaj spremenilo stališče in v posameznih primerih odločilo, da smo z našim postopkom, ki smo ga vodili enako kot prej, kršili pravice osebam, ki so bile udeležene v preiskavah. Naše ugotovitve so »dobile« status upravnih odločb, iz česar izhaja, da bi morali v naših postopkih uporabljati Zakon o upravnem postopku, ne pa našega zakona. Zaradi tega so bile razveljavljene tudi nekatere zadeve, ki jih je obravnaval še prejšnji senat, pa so na vrsto na sodišču prišle komaj letos. Seveda se zavedam, da so človekove pravice zelo pomembne in morajo biti varovane, kar je v prvi vrsti naloga zakonodajalca, pa tudi vseh nas, ki zakone izvajamo, vendar ne morem mimo tega, da je pri nas žal pravna varnost državljanov zaradi slabe zakonodaje, predvsem pa zato, ker dopušča različno interpretacijo, na zelo nizki ravni. V postopku javne obravnave je ravnokar novela našega zakona in iskreno upam, da bo pomenila izboljšanje pravnega varstva oseb v naših postopkih, kakor tudi nedvoumno določila postopke, po katerih naj komisija dela.
Do konca oktobra 2016 naj bi komisija zabeležila 200 prijav več kot v istem obdobju lani. Ali to pomeni, da je korupcije v RS več, ali so ljudje le bolj pripravljeni na prijave?
Kaj dejansko vpliva na povečanje ali zmanjšanje števila prijav, je zelo težko reči. Gotovo je samo to, da je več dejavnikov, ki vplivajo na to. Zaznavanje, kaj v bistvu je korupcija, je pri državljanih zelo različno, kdaj pa korupcijo sploh prijaviti, pa je seveda odvisno v prvi vrsti od zaupanja v delovanje organov pravne države in od možnosti, da tvoja prijava doseže nek uspeh v tem postopku. Tako na področju preiskovanja in preprečevanja gospodarske kriminalitete, kamor sodi tudi korupcija, se Slovenija ne more pohvaliti z velikimi uspehi. Seveda se je potrebno zavedati, da je preiskovanje te problematike izjemno zahtevno, vendar v veliki večini primerov organi odkrivanja še pridejo do zadostnih dokazov za podajo kazenskih ovadb, rezultatov teh postopkov v smislu pravnomočnih obsodilnih sodb in vrnitve nezakonito pridobljenega premoženja pa je bore malo. Kazenski pregoni zastarajo, prej zdravi osumljenci so naenkrat na smrt bolni, ni jih mogoče niti povabiti na obravnave, ker ne dvigujejo pošte ali so nedosegljivi, obenem pa jih vidimo na različnih medijih ali celo osebno srečujemo v mestu, na ulici. Tudi to vsekakor vpliva na to, da se državljani sprašujejo, ali se sploh splača podati neko prijavo, če je rezultat lahko skromen ali ga celo ni za pričakovati.
Pred časom naj bi zaživela aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji Erar. Ali nam lahko kaj več poveste o sami aplikaciji?
Erar je v bistvu nadaljevanje oz. nadgradnja že prej uveljavljene in prepoznavne aplikacije Supervizor. Bistvo obeh je javnost in transparentnost porabe javnega denarja v Sloveniji. Davkoplačevalci in volivci imamo pravico vedeti, kako država in lokalna skupnost trošita naš denar in se na podlagi tega tudi odločati, komu dati svoj glas na volitvah. Žal so tudi na tem področju še vedno nekatere pravne nedorečenosti in dileme, kaj od tega se lahko javno objavi in kaj ne, kar je seveda spet odvisno od zakonodaje oz. njene razlage. Tako je ureditev tega področja od države do države zelo različna. Sam se zavzemam za čim večjo transparentnost na tem področju, ki jo lahko dosežemo z objavo (skoraj) vseh finančnih tokov, ki vodijo iz državne blagajne.
Kaj bi po vašem mnenju pripomoglo k temu, da bi bilo delo Komisije za preprečevanje korupcije lahko (še) bolj učinkovito?
K učinkovitejšemu delu komisije v prvi vrsti lahko pripomore dobra zakonodaja, ki je ne bo možno različno interpretirati. Potem je tukaj zelo pomemben tudi ugled in zaupanje v delo komisije, za kar smo v prvi vrsti odgovorni mi sami. Velikokrat pa seveda na to ne moremo vplivati, saj je bila komisija od svoje ustanovitve naprej vedno zanimiva za medije, politiko in javnost, predstavljena pozitivno ali negativno, odvisno od tega, kako je v tistem trenutku nekomu ustrezalo in koga je takrat obravnavala. Napačno je tudi to, da se komisija vedno povezuje oz. enači samo s predsednikom, ki jo je trenutno vodil. Seveda je vodenje prav tako zelo pomembno za ugled in dobro delo komisije, vendar je v komisiji v zadnjem obdobju zaposlenih okoli 40 uslužbencev in strokovnjakov, ki so prav tako zaslužni za uspešno in strokovno delo komisije, s tem pa tudi zaupanje v njeno delo.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
