Dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL)
Foto: arhiv NFL
Kdaj in s kakšnim namenom je bil ustanovljen Nacionalni forenzični laboratorij?
Nacionalni forenzični laboratorij je bil ustanovljen za potrebe policije in pravosodja za opravljanje preiskav materialnih sledi s krajev kaznivih dejanj z namenom identifikacije, klasifikacije in individualizacije sledi. Prvi zametki današnjega NFL izhajajo iz leta 1947, ko je bil ustanovljen kriminalistično-tehnični odsek v MNZ s sedežem v Ljubljani. Leta 1950 je bil ustanovljen Kriminalistično-tehnični laboratorij MNZ s petimi oddelki, ki velja za predhodnika današnjega NFL. Leta 1972 je postal samostojni sektor v Upravi javne varnosti, leta 1991 pa je laboratorij dobil novo ime: Center za kriminalistično-tehnične preiskave. Deset let kasneje je sledilo preimenovanje v Center za forenzične preiskave, ki je bil tedaj še sektor v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave. Od leta 2004 je laboratorij samostojna enota Policije. Z letom 2010 je dobil današnje ime Nacionalni forenzični laboratorij – NFL. Med pomembnimi dosežki in prelomnicami v zadnjih 25 letih naj omenimo, da je bil NFL med ustanovnimi člani združenja evropskih forenzičnih laboratorijev ENFSI in je tako njegov član že od leta 1995. Že z letom 1996 je NFL (tedanji CKTP) pričel s forenzičnimi preiskavami na področju humane DNK. V leti 2002 je od Banke Slovenije prevzel preiskave ponarejenega denarja. Leta 2010 je NFL pridobil akreditacijsko listino in je od tedaj edini akreditirani laboratorij za forenzične preiskave v Republiki Sloveniji. V lanskem letu pa je bila dokončno funkcionalna nova, moderna stavba forenzičnega laboratorija.
V laboratoriju deluje več oddelkov. Ali nam lahko poveste za katera področja gre?
NFL sestoji iz petih oddelkov:
- Oddelek za biološke preiskave se ukvarja z ugotavljanjem izvora in vrst bioloških sledi, s preiskavami DNK in je skrbnik nacionalne evidence profilov DNK, opravlja preiskave oblike krvnih sledi, tekstilnih vlaken in tekstila, preiskave človeških dlak in las, živalskih dlak ter preiskave semen in lesa.
- Oddelek za fizikalne preiskave opravlja preiskave sledi orodja in orožja, preiskuje sledi s krajev prometnih nesreč (pnevmatike, žarnice), opravlja rekonstrukcije streljanj in balistične preiskave ter preiskave sledi z rok strelca, preiskuje vzroke požarov in eksplozij ter električne naprave in strojelome; med njihovimi nalogami so tudi preiskave sledi obuval ter sledi zemlje in stekla, še posebej pomembno pa je preizkušanje strelnega orožja in nabojev. Pri svojem delu uporabljajo zbirke strelnega orožja, nabojev, neidentificiranih sledov orodja, izstreljenih krogel in tulcev ter neidentificiranih sledi obuval.
- Oddelek za kemijske preiskave dela na področju identifikacije neznanih organskih in anorganskih snovi, predvsem prepovedanih drog in sledi vnetljivih tekočin, kar vključuje preiskave vzrokov samovžigov in eksplozij, preiskujejo pa tudi sledi barv, lakov in eksplozivov. Pri delu si pomagajo z zbirkami tablet sintetičnih drog, eksplozivnih sredstev in avtomobilskih lakov. Opravljajo tudi druge kemijske preiskave za potrebe predkazenskih in kazenskih postopkov.
- Oddelek za daktiloskopijo opravlja preiskave sledi papilarnih linij in vodi identifikacijski postopek. So skrbniki evidence daktiloskopiranih oseb. Pri delu uporabljajo sistem AFIS (Automated Fingerprint Identicication System)
- Oddelek za preiskave dokumentov NAC/CNAC opravlja preiskave z namenom ugotavljanja skladnosti spornega in primerjalnega rokopisa ali podpisa, ugotavlja pristnost oz. ponarejenost podpisa. V omejenem obsegu opravlja preiskave pisalnih sredstev in papirja. Preiskujejo latentne vtise, dokumente in sporni denar (bankovce in kovance). Poleg tega opravljajo preiskave štampiljčnih odtisov, vrste tiska in značilnost fotokopij. Pri tem uporabljajo zbirke pristnih in ponarejenih dokumentov, pristnega in ponarejenega denarja ter anonimnih pisanj
Prof. dr. Katja Drobnič, vodja Oddelka za biološke preiskave
Foto: arhiv NFL
Ali nam lahko poveste kaj o razvoju metode profiliranja DNK imenovane metoda LCN ter prvega računalniškega programa LoComatioN za analizo kompleksnih profilov DNA?
LCN DNA (angl. Low Copy Number) se zgodovinsko nanaša na analizo vzorcev DNA, ki vsebujejo nizko količino DNK. Na splošno lahko metodo LCN opredelimo kot analizo vsakega vzorca DNA, pri katerem so rezultati pod stohastičnim pragom (kompleksni profil DNA) za zanesljivo interpretacijo. Obstaja več tehnik za povečanje občutljivosti analize DNA. Prva je bila povišanje ciklov pomnoževanja (metoda PCR). Poleg različnih tehnik za povečanje občutljivosti analize, je takšne vzorce potrebno tudi drugače interpretirati. Najprej je bila konsenza ali biološka metoda, pri kateri je alel v profilu DNA potrjen, ko se pojavi dvakrat v ločenih vzorcih PCR. Metoda je bila v široki uporabi v Evropi. Nekateri so vpeljali 2p pravilo, pri katerem se frekvenco genotipa nekega lokusa izračuna z dvakratno frekvenco zaznanega alela (p – frekvenca zaznanega alela). Ta je bila je v široki uporabi v ZDA. Sočasno z konsenzno metodo se je na področje forenzične znanosti za interpretacijo rezultatov vpeljala teorija verjetnosti, ki pa jo je bilo zaradi kompleksnosti težje vpeljati v prakso, čeprav je interpretacija na podlagi verjetnostnega modela bolj zanesljiva. Leta 2007 sta P. Gill in J. Curran razvila prvi ekspertni računalniški program za analizo mešanic, ki sta ga poimenovala LoComatioN in je temeljil na teoriji verjetnosti. Program ni zaživel v praksi, saj ni bil prijazen do uporabnika. Kasneje je Gill s Hindo Haned razvil nov program LRmix v R okolju, program je nato nadgradil še nizozemski forenzični inštitut, in dobili smo program LRmix Studio, ki je danes najbolj razširjen ekspertni program v praksi.
Foto: arhiv NFL
Slovenija je vodilna na področju forenzičnih genetskih metod in interpretacij kompleksnih profilov DNA. Zakaj pravzaprav gre pri tem?
Beseda vodilna je pretiran izraz. Lahko pa z gotovostjo rečemo, da na področju forenzičnih genetskih preiskav sledimo mednarodnim smernicam, tako pri analizah kot pri interpretacijah. V svetu smo prepoznavni, saj sem bila v Sloveniji izbrana kot kontaktna oseba za področje forenzičnih genetskih raziskav, v okviru EU projekta EuforGen-NoE. Poudariti je treba, da je med policijskimi laboratoriji le malo takšnih, ki poleg rutinskega dela raziskujejo in nadgrajujejo metode na toliko področij, kot jih NFL. Tako smo pred več kot 10 leti razvili nov genetski marker za določanje spola, raziskovali in vpeljali smo v prakso identifikacijo bioloških sledi z mRNA označevalci, razvili smo multipleks za sočasno določanje več kot 10 živalskih vrst (je v fazi preskušanja) in razvili smo občutljiv in zanesljiv molekularni sistem za napovedovanje barve oči in las v slovenski populaciji, ki je primerljiv s sistemom, ki sta ga razvila Walsheva in Kayser na Nizozemskem.
Foto: arhiv NFL
Pravite, da je bil v Sloveniji razvit tudi nov genetski marker za določanje spola. Ali nam lahko kaj več poveste o tem?
V forenzičnih preiskavah določanje spola temelji predvsem na variabilnosti med kopijama amelogeninskega gena, odgovornega za razvoj zobne sklenine, na kromosomih X in Y. Pri komercialnih kompletih za določanje identitete posameznikov so do nedavnega, za določevanje spola uporabljali marker, ki ima na kromosomu X alel dolžine 106 bp na kromosomu Y pa dolžine 112 bp. Kljub razširjeni uporabi tega amelogeninskega markerja, rezultati niso zanesljivi, saj pri nekaterih moških pride do delecije na kromosomu Y, zaradi česar so sledi moški napačno določene kot sledi ženske. Odstotek delecij na omenjenem genu se giblje od 0,018 % do 8,0 %. V slovenski populaciji je takšnih moških okoli 0,012 %. Nov marker smo skonstruirali znotraj gena SRY, in sicer tako, da ga lahko sočasno analiziramo z lokusi v komercialnih kompletih za določanje identitete posameznikov, ki jih uporabljamo v rutinskih preiskavah. Za genetski marker SRY je značilno, da je visoko občutljiv in zanesljiv.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
