V zadnjem času se čedalje bolj pogosto pojavlja izraz forenzične preiskave v financah in računovodstvu, zakaj pravzaprav gre?
Sestavina življenja so tudi ravnanja posameznikov s katerimi želijo pridobiti premoženjsko korist na račun nekoga drugega. Pri svojem ravnanju pogosto ravnajo nezakonito. Govorimo o goljufiji. Sledi njihovega ravnanja pa so razvidne v računovodskih razvidih. Te goljufije preiskujemo forenzični preiskovalci s področja financ in računovodstva.
Preiskovanje goljufij v financah in računovodstvu je strokovno zelo zahtevno. Potrebna so znanja s področja financ, računovodstva, prava, kriminalistike itd. Ta se pridobijo s poglobljenim izobraževanjem, v Sloveniji na magistrskem programu Forenzične preiskave v računovodstvu in financah, ki se izvaja na Visoki šoli za računovodstvo in finance v Ljubljani. Izobraževalni program je primerljiv s podobnimi v ZDA.
Usposobljeni forenziki lahko pridobijo tudi ustrezne domače in tuje licence. Trenutno teh strokovnjakov primanjkuje, zato imajo dobre zaposlitvene možnosti tako doma kot v tujini.
Katere so najbolj pogoste prevare v računovodstvu?
Izpostavljeno je goljufivo poročanje (lažne bilance) s ciljem, da se nekoga prevara in se na njegov račun okoristi. Pogoste so prevare v stečajih, ko goljufi skušajo prevarati upnike. Septembra smo soorganizatorji konference s področja forenzičnih preiskav v poslovanju. Na konferenci bomo obravnavali davčne goljufije in načine ugotavljanja premoženja nezakonitega izvora. Seveda pa ne smemo zanemariti tatvin. To je le nekaj oblik goljufij. Njihov nabor je neizmeren in se stalno dopolnjuje. To je dodaten izziv, saj moramo preiskovalci obvladati tudi najnovejše prakse goljufij.
Katere aktivnosti pa so običajno povezane pri tovrstnih prevarah?
Le primeroma, pri goljufivem poročanju se vrednost sredstev pogosto napihuje. Cilj je, da se finančni položaj podjetja prikaže lepši kot je. V podjetjih, ki so v krizi, pred stečajem, je popularno, da se »praznijo«. Ta ravnanja gredo na škodo upnikov in v korist lastnikov. Preiskovanje teh ravnanj je zahtevno, saj gre za oblike tako imenovanega beloovratniškega kriminala.
Tatvine je lažje preiskovati. Uporabimo tehniko forenzičnega trikotnika (pritisk, priložnost, odločitev). Ko s pomočjo te tehnike identificiramo tveganja je naslednja stopnja iskanje sledi tatvin v računovodskih razvidih.
Pogosto ugotovimo, da je vsebina transakcije, ki je navedena na listinah denarnega prometa napačna in ne prikazuje resnične vsebine. To ugotovimo s primerjavo razvidov z neodvisnimi viri informacij (na primer primerjamo listine nakazil, ki so v podjetju z listinami, s katerimi razpolaga banka). Na ta način se dokaže resnična vsebina izdatka. Pojavna oblika tatvin je plačevanje neposlovnih storitev, na primer gostitev družinskih članov (izdatki, ki imajo vsebino privatnosti) ipd. v breme podjetja. Pogosti primeri tatvin so navidezni potni nalogi (izmišljeno potovanje, podaljševanje časa potovanja zaradi dnevnic, povezava privatnega in službenega potovanja itd.) To je le nekaj primerov. Za vse je premalo prostora.
Kakovostno poročanje lahko dosežemo le z dobrim sodelovanjem med podjetnikom/poslovodstvom in računovodstvom. Kako lahko to dosežemo v praksi?
Da. V podjetjih je treba razviti okolje, ki zmanjšuje tveganja, ki so povezani z goljufijami.
Tatvine so najpogosteje povezane s slabostmi notranje organiziranosti na način izvajanja nezdružljivih nalog računovodje. Kako se je mogoče izogniti tovrstnim tatvinam?
Točno. Priporočamo dobro delujočo notranjo revizijsko službo in vzpostavitev notranjih kontrol. Tudi tukaj pomagamo forenzični preiskovalci s področja računovodstva in financ. Predlagamo organiziranost, ki otežuje delo goljufom. Kot primer navedem računovodjo, ki danes nakazuje denar, jutri pa nakazilo poknjiži. Pravimo, da opravlja nezdružljive naloge in to nalogo razpolaganja s sredstvi in nalogo evidentiranja tega razpolaganja. Če imamo tako hibo v organiziranosti, v veliko sistemih je prisotna, ima računovodja priložnost, da denar nakaže na svoj račun, knjiži pa nekaj drugega. Seveda so pristne še poneverbe listin, da se prikrije dejanska vsebina nakazila.
Kateri je najbolj znani primer goljufije v računovodstvu, ki je bil odkrit in obravnavan v Sloveniji?
Teh je veliko. Praviloma forenzični preiskovalci delujemo kot najeti preiskovalci. Interes stranke je redko pregon goljufov zaradi njihovega kaznovanja – to opravi policija. Praviloma si naročniki naših storitev želijo povrniti škodo, ki so jim jo goljufi storili. Naše delo se konča s poročilom, ki je podlaga ukrepanja. Tega postopka pa forenzični preiskovalci ne spremljamo (postopki pred sodišči), zato, v izogib razkrivanja vsebin še aktivnih postopkov, ne komentiramo svojih preiskav in ne razkrivamo njihove vsebine.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
